STA novice / Predlog nacionalnega plana zdravstvenega varstva z več sistemskimi spremembami (ozadje)

Podaljševanju koncesij odklenkalo?

Glede na predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje in bo v javni razpravi do 17. novembra, želijo sistem koncesij postopoma nadomestiti z verificiranjem kakovosti izvajalcev. Pri najboljših bo Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kupoval storitve glede na potrebe pacientov in finančno zmožnost države.

Velika večina koncesij v Sloveniji bo namreč potekla leta 2032. Na ministrstvu menijo, da je do takrat treba postopoma urediti bolj prilagodljiv sistem, ki bo zagotavljal tiste storitve, ki jih bolniki potrebujejo. "Glavni pogoji za vključitev v mrežo morajo tako postati kakovost in celostna oskrba. Kakovost s poudarkom na merjenju izidov zdravljenja, mora biti merjena in nadzorovana," so zapisali.

Pogodba izvajalcev s plačnikom ne bo več toga, ampak se bo prilagajala potrebam prebivalcev, so navedli. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je na četrtkovi seji odbora DZ za zdravstvo pojasnila, da bodo s spremembo zagotovili vključitev vseh izvajalcev v zdravstveni sistem.

Med finančnimi ukrepi so na ministrstvu v predlogu med drugim izpostavili tudi oblikovanje novega sistema financiranja terciarne dejavnosti. Kot je razvidno iz osnutka načrta, je treba ta sistem vzpostaviti, saj zaradi zahtevnosti in raznolikosti bolnikov in njihovih stanj povprečenje na terciarnem nivoju pogosto ne odraža resničnih stroškov. Prav tako so izpostavili potrebo po vzpostavitvi nadaljnjega razprševanja virov za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Specialistične ambulante pod okrilje bolnišnic

V načrt so vključili tudi postopen prenos specialistične ambulantne oskrbe iz zdravstvenih domov na bolnišnice, ki bodo del storitev opravljale v dislociranih ambulantah v manjših krajih za zagotovitev ustrezne dostopnosti.

Specialistične ambulantne storitve namreč v okviru mreže javne zdravstvene službe trenutno nudijo javni zdravstveni zavodi na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti in koncesionarji. Na ministrstvu priznavajo, da to po eni strani zagotavlja boljšo regionalno dostopnost, po drugi strani pa lahko siromaši strokovnost obravnave.

"Specialist izven bolnišnice se redkeje srečuje z zahtevnimi diagnozami, urgentnimi stanji in naprednimi postopki, zato postopno izgublja veščine njihovega reševanja. Manj sodeluje v timih, raziskavah in izobraževanju," so navedli.

V plan vpisali tudi prizadevanja za digitalizacijo zdravstva in ureditev paliative

Poleg že znanih prizadevanj ministrstva za digitalizacijo zdravstva, ustanovitev samostojnega zavoda za nujno medicinsko pomoč, razvoj celotnega sistema letalskih operacij zdravstva in uvedbo novih presejalnih programov, so v resoluciji izpostavili še prenovo sistema medicine dela s ciljem podpore zaposlenim za hitrejše vračanje na delo in razvoj ter širitev telemedicinskih storitev, ki omogočajo spremljanje kroničnih pacientov na daljavo.

V naslednjih desetih letih želijo razviti integrirane nacionalne smernice napotovanja, ki definirajo vstop bolnika v sistem ter njegovo pot skozi sistem od preventivnih storitev in programov, diagnostike, zdravljenja, do rehabilitacije in reintegracije.

Prav tako si želijo vključiti obstoječe institucionalne strukture v osrednji transfuzijski organ. V okviru javne zdravstvene službe si želijo vzpostaviti mrežo izvajalcev mikrobiološke laboratorijske dejavnosti in določiti nacionalne referenčne laboratorije za ključne patogene.

Med ukrepi so prav tako izpostavili pripravo novega državnega programa paliativne oskrbe, ureditev financiranja paliativne oskrbe in sistematično vključevanje teh vsebin v izobraževalne programe zdravstvenih delavcev. V skladu z nacionalno strategijo želijo v prihodnosti vzpostaviti tudi nacionalni center za demenco.

V načrt so vključili tudi razvoj in implementacijo vsebin za dvig zdravstvene pismenosti v osnovne šole, srednje šole in programe vseživljenjskega učenja ter vzpodbujanje povezovanja terciarne in sekundarne ravni.

Fides: "Papir prenese vse"

V sindikatu Fides so v odzivu za STA opozorili na "izrazit razkorak med zapisanimi cilji in dejanskim ravnanjem vlade". Prepričani so, da vlada z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti uvaja represivne in ustavno sporne ukrepe, ki dodatno kadrovsko siromašijo javni zdravstveni sistem, čeprav načrt poudarja pomen privlačnega delovnega okolja in dolgoročnega kadrovskega upravljanja.

"V preteklosti smo že videli številne resolucije in strategije, ki pa niso zaživele v praksi. Papir prenese vse, a brez zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev ni zdravstva," so zapisali v odzivu.

Več odzivov je sicer pričakovati v prihodnjem tednu.