STA novice / Delodajalci nad božičnico ne bodo šli z vetom, bodo pa gotovo podali zahtevo za zadržanje

Kot je danes za STA povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in državni svetnik Mitja Gorenšček, so se danes na zasedanju interesne skupine delodajalcev v državnem svetu strinjali, da z vetom na zakon ne bi kaj veliko pridobili. Z uveljavitvijo zakona je treba v vsakem primeru počakati, da mine sedemdnevni rok. "Tudi če bi bil veto sprejet, bi mogoče profitirali en dan. Tako da to ne bi bilo racionalno," je utemeljil odločitev državnih svetnikov iz vrst delodajalcev.

So se pa delodajalske organizacije odločile, da gredo naprej z ustavno presojo posameznih členov zakona. Katerih, še ni povsem jasno. Zagotovo se bodo opirali na ustavno načelo o svobodni gospodarski pobudi, oporekali bodo tudi t. i. omnibus pristopu, to je specifični zakonodajni tehniki noveliranja različnih zakonov v okviru enega zakona, ki odstopa od običajnega načina ločenega spreminjanja oziroma noveliranja vsakega zakona posebej, ter samemu postopku sprejemanja zakona, je nanizal Gorenšček.

Po njegovih besedah se bodo opirali tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je imela v zvezi z zakonom med obravnavo v parlamentu številne pomisleke.

Delodajalci so se povezali z ustavnimi pravniki, ki so jim naročili temeljito preučitev zakona in pripravo pravnega mnenja do konca prihodnjega tedna. To mnenje bodo nato predložili državnemu svetu, ki bo po razpravi in odločanju na njihovo pobudo zahteval ustavno presojo posameznih členov in tudi njihovo začasno zadržanje do končne odločitve. Tovrstno zahtevo je sicer mogoče vložiti šele po objavi zakona v uradnem listu.

Je pa ustavni pravnik Igor Kaučič v četrtek za TV Slovenija dejal, da je zadržanje zelo malo verjetno. "Treba je upoštevati, da so roki tesni in glede na dosedanjo prakso ne poznam primera, da bi ustavno sodišče tako hitro reagiralo, da bi zakon zadržalo. Bolj je vprašanje, ali bi ga zadržalo pozneje. Namreč zadržanje zakona je izjemno, izjemno restriktivno dejanje ustavnega sodišča, saj mora predlagatelj dokazati, da bi zaradi zakona prišlo do hujših nepopravljivih škodnih posledic. V dosedanji praksi je bilo, kot rečeno, teh primerov manj. In če smem špekulirati glede na vsebino zakona, ki ga obravnavamo, mislim, da ustavno sodišče po tem ukrepu ne bi poseglo," je ocenil.

"Upanje umre zanje," se je na Kaučičevo mnenje danes odzval Gorenšček. "Nikjer ni rečeno, da to ni možno, je pa mogoče manj verjetno, da bi dosegli zadržanje," je pristavil.

Spomnil je, da je leta 2021 na zahtevo sindikatov prišlo do začasnega zadržanja izvajanja členov zakona o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki so se nanašali na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. "Oni so uspeli z zadržanjem in potem tudi s tem, da je bil zakon umaknjen, tako da teoretična možnost obstaja. Mi bomo poskusili izkoristiti maksimalno, kar se da. Kakšna bo odločitev ustavnega sodišča, pa bo pokazal čas," je navedel.

Socialni dialog medtem ostaja okrnjen. Socialni partnerji bodo rešitve za zaostrene odnose iskali na izrednih sejah kolegija Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Prva je sklicana za torek, je še povedal Gorenšček, tudi trenutni predsedujoči ESS.

Poslanci so v torek podprli zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki prinaša obvezno božičnico v višini polovice minimalne plače, ki bo neobdavčena in neoprispevčena, ob še neuveljavljeni pokojninski reformi zagotavlja letošnje izplačilo zimskega dodatka upokojencem, prenavlja pa tudi sistem t. i. normirancev, in sicer z zvišanjem praga za vstop in prihodkovnega pogoja za obvezen izstop iz sistema.

Božičnica naj bi bila letos v višini 639 evrov izplačana do 18. decembra ali v skrajnem primeru do konca marca prihodnje leto, dodatek za upokojence pa v višini 150 evrov do 19. decembra.