STA novice / Odbor DZ pritrdil dopolnjenemu predlogu Šutarjevega zakona (dopolnjeno)

Člani odbora so danes to možnost črtali, saj je v zadnjem tednu pravosodje, kljub nujnosti vpeljave sprememb, podalo tehtne premisleke o členu. Odbor je tudi izglasoval, naj vlada možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov uredi ločeno.

V Svobodi in SD so dopolnila vložili šele med razpravo na odboru, in sicer k 29 od 33 členov predloga. Pri tem so navedli, da sledijo mnenju zakonodajno-pravno službe, ki pa je pred glasovanjem izrazila številne pomisleke tudi o dopolnjenem predlogu.

Pomembnejše dopolnilo, ki ga je odbor danes sprejel, se tiče izjeme od izvzetja iz davčne izvršbe. Tako bi imel posameznik, ki ima zapadle neplačane obveznosti, za katere so bili v dveh letih pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo, vendarle možnost dodelitve denarne socialne pomoči v naravi.

Člen, ki predvideva vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe z namenom takojšnjega zasega orožja, so dopolnili tako, da bi to storili z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste strelnega orožja.

Dopolnili so tudi člen o uporabi tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih. To bi bilo geografsko določeno območje, ki bi ga določil generalni direktor policije
ali direktor policijske uprave na podlagi predhodne varnostne ocene. Prav tako bi o ukrepu odločil najkasneje v roku 24 ur pristojni preiskovalni sodnik.

Tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic bi bilo omejeno le na varnostno tvegana območja, nad tem ukrepom pa bi bil obvezen sodni nadzor.

Sprejeli so tudi dopolnilo, v katerem so skrajšali obdobje za preverjanje razlogov za pripor v kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem po uradni dolžnosti s šest na tri mesece.

Posegli so tudi v člen o mladoletnih starših. Predlagali so, da bi center za socialno delo staršem, mlajšim od 15 let, sodišču predlagal postavitev pod skrbništvo. S tem so črtali predlagano določilo, da lahko nalogo skrbnika otroka opravlja družinski član.

Z dopolnili so znižali tudi predvidene globe za tatvine ter za poškodovanje ali uničenje tujih stvari.

Odbor je sprejel tudi dopolnilo, v katerem so dodali člen, ki bi pristojnim resorjem naložil, da vsake tri mesece, do konca leta 2026, poročajo o izvrševanju zakona. Vlada lahko tudi ustanovi strokovni svet za evalvacijo izvajanja zakona.

Dopolnila so vložili tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kjer so prav tako predlagali črtanje možnosti upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Ostala dopolnila te poslanske skupine pa je odbor zavrnil.

Nataša Sukič iz Levice, kjer niso glasovali, je uvodoma dejala, da mora država po tragičnem dogodku v Novem mestu ukrepati. Vendar naj pri tem upošteva pomembna ustavnopravna vprašanja. "Kdor pravi, da dobivajo Romi preveč otroških dodatkov, naj se zaveda, da hoče hkrati vzeti isto pomoč enako veliki družini slovenskega porekla," je ponazorila.

Poslanec Svobode Lenart Žavbi je dejal, da so vložili toliko dopolnil k predlogu, ker so "spoštljivo prebrali mnenje zakonodajno-pravne službe in mnogih zainteresiranih pravnikov". Za večino kritikov predloga meni, da so preveč ideološko zazrti v svoje poglede, ki so oddaljeni od ljudstva.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je ocenil, da predlog po dopolnilih ni sporen.

V opozicijskih SDS in NSi so predlog v razpravi podprli. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič meni, da bodo ukrepi pomenili večjo varnost za državo. "Si pa želim, da bi bili zakoni pravno skladni s pravnim redom in kar je najbolj pomembno, da bi jih lahko dejansko izvrševali," je dejala.

Poslanec Andrej Kosi (SDS) pa se je med drugim vprašal, zakaj se vlada na romska vprašanja ni odzvala bolj odločno pred tragičnim dogodkom.