STA novice / V razpravi o proračunu za leto 2027 dvomi v doseganje napovedane rasti

Leta 2027 se bo po načrtih vlade v proračun steklo 16 milijard evrov, kar je 2,6 odstotka več kot leta 2026. Proračunska poraba pa se bo povečala za 2,5 odstotka na 18,1 milijarde evrov. Finančni minister Klemen Boštjančič je dopoldne ob predstavitvi teh številk povedal, da se bodo odhodki povečali predvsem zaradi rasti stroškov dela, plačil obresti, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter transferja v pokojninsko blagajno in obrambnih izdatkov.

"Proračunska sredstva bodo usmerjena v izobraževanje, znanost in raziskave, kar predstavlja investicijo v prihodnost, za katero se verjetno vsi strinjamo, da je ključna," je dejal Boštjančič. V ospredju ostajajo tudi ukrepi, namenjeni zagotavljanju zanesljive in dostopne energetske oskrbe ter primernih in cenovno dostopnih stanovanj, ukrepi za spodbujanje investicij in pospešitev prehoda v gospodarstvo z visoko produktivnostjo, pokojninsko in zdravstveno varstvo ter odpornost in varnost, je dodal.

Rado Gladek (SDS) je menil, da s takšno politiko Slovenija ne bo mogla dosegati gospodarske rasti, kot jo nam napovedujejo domače in tuje institucije. "Enostavno ne verjamem, da bomo s tako politiko, kot se jo gre ta vlada, dosegli 2,3-odstotno rast, ki jo Mednarodni denarni sklad napoveduje za leto 2027," je dejal.

Opozoril je, da bomo v letu 2027 potrebovali 6,47 milijarde evrov novega dolga, s katerim bomo financirali primanjkljaj, odplačevali stare obveznosti in pokrivali investicije, ki se nikoli ne zaključijo v roku in v okviru proračuna. "Ti ni neka razvojna strategija, ampak enostavno fiskalna bolezen," je povzel.

Leto 2027 je sicer še precej oddaljeno in Gladek upa, da bo takrat Slovenijo vodila neka druga vlada, ki bo imela, kot je dejal, bolj produktivno davčno politiko tako za gospodarstvo kot za prebivalce.

Tomaž Lisec (SDS) je menil, da bo proračun za leto 2027 zagotovo še deležen popravkov, glede njegove zdajšnje strukture pa je imel pripombe predvsem na sredstva za kmetijstvo. Podpora razvoju podeželja se znižuje, ni zagotovljenih sredstev za širitev namakalnih sistemov, premalo je sredstev za protitočno zaščito in boj proti boleznim živali, prav tako za prehransko varnost države v kriznih razmerah, je naštel. Motijo ga tudi sredstva za nevladne organizacije s področja ohranjanja narave, ki so bistveno višja od tistih za kmetijske organizacije.