STA novice / Skupnost občin s pobudo za zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade

Pobuda Skupaj do rešitev, katere nosilec je predsednik skupnosti občin, novomeški župan Gregor Macedoni, predvideva, da bi občine v posamezen projekt gradnje večstanovanjskih stavb prispevale zemljišče in nase prevzele strošek komunalnega prispevka oz. se temu dohodku odpovedale. Nato bi izvedle javni razpis ter po lastnih merilih in pogojih določile upravičence do nakupa stanovanj.

Ukrep bi predpostavil smiselno in tržno dosegljivo ceno izgradnje novih stanovanj. Macedoni je v današnji predstavitvi pobude v Ljubljani omenjal 2500 evrov na kvadratni meter z vključenim davkom. Če bi cena, dosežena na podlagi javnega naročila, presegla določeno lastno ceno izgradnje, bi občina in država pokrili po polovico razlike.

Država bi medtem za izvedbo ukrepa zagotovila ugoden dolgoročni vir financiranja. Izbrani upravičenci bi tako pri 30-letnem posojilu poravnali zgolj stroške izgradnje stanovanja, ki bi bili omejeni navzgor in normirani, država pa bi poravnala stroške kreditiranja, kot so obresti in drugi stroški posojila.

Ob tem bi država zagotovila tudi vodenje in izvedbo teh projektov, torej načrtovanje, izvedbo postopkov javnega naročanja in nadzora gradbene izvedbe, na primer prek republiškega stanovanjskega sklada ali državne inženirske družbe DRI.

Po poplačilu kredita bi stanovanje prešlo v polno lastništvo upravičencev, možno bi bilo tudi predčasno poplačilo. Po pretoku določenega prehodnega obdobja, npr. dveh let, bi lahko z nepremičnino prosto razpolagali, pred tem pa je ne bi smeli prodati ali oddati v najem.

Macedoni je ponazoril, da bi pri lastni ceni izgradnje 2500 evrov na kvadratni meter in velikosti 60 kvadratnih metrov mesečni obrok posojila za upravičenca ob 30-letni dobi odplačevanja znašal 416 evrov. To se mu zdi za mlade zanimiva in sprejemljiva številka.

Medtem ko je predvideno, da bo država za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj v naslednjih 10 letih namenila 100 milijonov evrov letno, Macedoni letni strošek izvajanja te pobude za državo - ob predpostavki, da bi prek nje prišli do 1500 stanovanj na leto - ocenjuje na manj kot pet milijonov evrov. Za občine pa bi bili stroški različni, odvisno od razpoložljivosti in cene primernih stavbnih zemljišč ter višine komunalnega prispevka.

"Verjetno se za tak ukrep ne bi odločilo vseh 212 občin, ampakm bi bil vsem na voljo pod enakimi pogoji in vsi tisti, ki bi želeli aktivno razvijati svoja okolja in s tem tudi aktivno prispevati k skladnemu regionalnemu razvoju, bi se v takem ukrepu našli," je povedal Macedoni.

Podpredsednik skupnosti občin, medvoški župan Nejc Smole, ga je dopolnil, da bi imele občine pri izvajanju veliko mero avtonomije glede izbora upravičencev, tako glede starostne meje ali potrebne dobe bivanja v občini. Kot meni, bi morda na začetku določile širše starostne pogoje z višjo mejo starosti in jo potem zniževale.

Smole in Macedoni sta pojasnila, da je pobuda odgovor na informacije s terena, da si mladi v veliki meri želijo lastniška stanovanja, medtem ko država stavi predvsem na gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. Je tudi odgovor na trenutne tržne razmere, ko cene zaradi nezadostne ponudbe rastejo in so stanovanja za mnoge nedosegljiva.

Prav tako sta poudarila, da želijo s pobudo odgovoriti na poslabševanje demografske slike zunaj osrednjega dela Slovenije oz. najpomembnejših gospodarskih središč in zagotoviti bolj decentralizirano rešitev za stanovanjsko problematiko.

Pobuda predpostavlja, da bi bile občine in država tesen partner, ukrep pa bi se za optimalni učinek moral izvajati več let kontinuirano. Terjal bi tudi skrbne priprave, tako da se ne bi začel z danes na jutri. Potrebna sredstva za izvajanje pobude niso visoka, terja pa ukrep dobro sodelovanje in organizacijo, je sklenil Macedoni.

Ta je pobudo v sklopu pogajanj o povprečnini in vladnega obiska v Novem mestu že predstavil vladnim predstavnikom, a odziva vladne strani za zdaj še ni. Vidi pa možnost, da bi se v naslednjih mesecih morda znašla v kakšnem predvolilnem programu strank.