STA novice / Bruselj: Šutarjev zakon ne sme nesorazmerno vplivati na katero od skupnosti v Sloveniji (dopolnjeno)
torek, 18.11.2025
Bruselj, 18. novembra (STA) - Evropska komisija je danes Slovenijo pozvala, naj zagotovi, da izvajanje ponoči sprejetega predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivalo na katero od skupnosti v državi. V Romski fundaciji za Evropo so bili medtem do zakona kritični.
"Slovenijo spodbujamo, naj zagotovi, da implementacija t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivala na katero od skupnosti. Prav tako naj ne ustvari ranljivosti za skupnosti, ki so že izpostavljene tveganju. Seveda je pomembno nasloviti varnost in ohraniti javni red, vendar pa morajo biti ukrepi povsem v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami," je v odzivu na sprejetje predloga zakona povedala tiskovna predstavnica komisije Eva Hrnčirova.
Dodala je, da bodo zakon podrobneje preučili, potem ko ga bo podpisala predsednica republike Nataša Pirc Musar in ko bo uradno objavljen.
T. i. Šutarjev zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. DZ ga je sprejel z 59 glasovi za in štirimi proti, podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter opozicijske NSi in dela SDS. Besedilo so sicer spremenili z več dopolnili.
Hrnčirova je v odzivu na sprejetje predloga zakona v državnem zboru slovenske oblasti pozvala še h konstruktivnemu dialogu z romsko skupnostjo, v katerem je možno nasloviti tudi varnostna vprašanja.
Na sprejetje predloga Šutarjevega zakona pa so se danes odzvali tudi v Romski fundaciji za Evropo, kjer menijo, da zakon celotno romsko skupnost obravnava kot varnostno grožnjo. "Evropska unija, ki doma dopušča, da se strah spremeni v politiko, ne more sosedam pridigati o demokraciji in vladavini prava," je dejal podpredsednik organizacije Mensur Haliti.
Dodal je, da se v zvezi z zakonom postavljajo tudi številna druga vprašanja, povezana z varovanjem zasebnosti, podatkov in komunikacij, pravosodnimi varovalkami ter omejitvami uporabe vojske na ozemlju lastne države. Na ravni EU pa se po njegovem mnenju dotika osrednjih zagotovil v okviru Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Zadnje novice
-
V zadevi Kavaški klan za 14 obsojenih skupaj 108 let zapora (dopolnjeno)
30.9.2026 -
DZ sprejel zakon o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni
30.9.2026 -
DZ zavrnil predlog za znižanje marž pri gorivih
30.9.2026 -
Ministrstvo ob nezadovoljstvu sindikatov javnega sektorja napoveduje imenovanje pogajalske skupine
30.9.2026 -
Rončević imenoval strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja (seznam)
30.9.2026 -
EU bo dobila center za boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu
30.9.2026 -
Bruselj pod drobnogled vzel nekatera vidnejša podjetja iz industrije video iger
30.9.2026 -
Podjetjem na voljo brezobrestno kreditiranje energetskih prenov poslovnih stavb
30.9.2026 -
Društvo socialnih delavcev opozarja na nejasnosti pri pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom
30.9.2026 -
Z odločbo ustavnega sodišča do nadomestila za invalidnost tudi nezaposljive osebe z dolgotrajno duševno motnjo
30.9.2026 -
Ministrstvo s predlogom novele zakona ureja prevoze z uporabo aplikacije
30.9.2026 -
Predsednica republike za viceguvernerko predlaga Arjano Brezigar
30.9.2026