STA novice / DZ potrdil državna proračuna z novo rekordno porabo

Proračun za leto 2026 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je v torek povedal, da se odhodki zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov, pri čemer je to rast pojasnil z rastjo stroškov, predvsem stroškov dela, pa tudi transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu ter nadomestila Termoelektrarni Šoštanj. Povečujejo se tudi obrambni izdatki.

Medtem je vlada pričakovanja glede prihodkov nekoliko znižala. Teh naj bi se prihodnje leto v proračun steklo 15,6 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka manj od prejšnjih načrtov. Boštjančič je pojasnil, da vlada načrtuje nekaj manjše prilive od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Slednjega bo pobranega manj zaradi pričakovanih nižjih prihodkov od obdavčitve uvoza in manjše zasebne potrošnje.

Za leto 2027 pa je načrtovanih 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 oz. 2,8 odstotka BDP.

Boštjančič je poudaril, da čeprav proračuna predvidevata primanjkljaj blizu treh odstotkov BDP, je ob sledenju razvojnim prioritetam vlade pred očmi vzdržnost javnih financ.

Proračuna med drugim upoštevata zahteve po povečanju vlaganj v obrambo in varnost. Vlada kot prednostna področja izpostavlja še znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj. Boštjančič je ob tem spomnil, da vlada izvaja oziroma pripravlja pomembne sistemske spremembe na področju prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. "Gre za velike spremembe, ki vplivajo tudi na načrtovanje in izvajanje proračunov," je dejal.

V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na visoko inflacijo in negotove geopolitične razmere ter pogrešali ustrezen odziv vlade. Menili so, da sta poraba in zadolževanje previsoka.

"To je fiskalna spirala, ki ji ni videti konca," je v torek opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS) in ugotovila, da investicije stagnirajo, prav tako črpanje evropskih sredstev, javni dolg pa raste. "V proračunu ni videti niti enega resnega reformnega ukrepa, ni ukrepov za razbremenitev gospodarstva, ni ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti, ni ukrepov za povečanje produktivnosti. Vlada povečuje le izdatke," je dejala.

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot odraz jasne razvojne usmeritve in javnofinančne trdnosti. Andreja Kert (Svoboda) je bila zadovoljna, da je uspela vlada proračuna utemeljiti na štirih stebrih, katerim v koaliciji dajejo poseben poudarek. Ti stebri so socialna država, vlaganje v znanje, investicije v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo ter odpornost, varnost in obramba, je naštela.

Vlada je proračunske dokumente pripravila na podlagi jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva šibkejšo rast v tem letu, nato pa spet pospešitev v naslednjih dveh letih. Javni dolg naj bi se do konca leta 2027 znižal na 63,3 odstotka BDP, kar bi bila najnižja raven po letu 2012.

Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov, je zapisano v zakonu o izvrševanju proračunov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta bo v skladu z dogovorom z vsemi tremi občinskimi združenji v obeh letih znašala 835 evrov na prebivalca, kar je 8,3 odstotka več kot letos. Občinam se bo v letu 2026 iz proračuna zagotovilo tudi sredstva za povrnitev 60 odstotkov stroškov, ki jih bodo imele z izplačilom zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov.

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026. Uskladitev bo znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače v letošnjem juniju, kar pomeni zvišanje za 5,55 odstotka.

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 160 do 470 evrov, kar je pet evrov več kot letos.