STA novice / Del glasbene produkcije in manjšinskih programov RTVS bo financiral državni proračun (dopolnjeno)

"Ta vlada je prva, ki je zvišala financiranje manjšinskih programov. Po novem bodo ta sredstva podrobneje določena v noveli zakona o RTVS," je povedal na novinarski konferenci po seji vlade.

Bolj podrobna je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko v izjavi za medije. Po njenih besedah predlog določa stabilno in predvidljivo financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije. Po predlogu bodo narodnostni programi financirani v višini deset odstotkov pobranega letnega rtv-prispevka, glasbena produkcija pa v višini štirih odstotkov.

Če en odstotek pobranega prispevka znaša približno milijon evrov, to pomeni približno 10 milijonov evrov za manjšinske programe in štiri milijone evrov za glasbeno produkcijo, je pojasnila. Do zdaj je bilo financiranje manjšinskega programa preko urada za narodnosti medtem po njenih besedah "stvar dogovarjanj".

Hkrati je spomnila na večletne pozive, naj se glasbena produkcija umesti kot javna služba. "To smo zdaj popravili in glasbena produkcija se vpisuje kot javna služba, kot ena izmed osnovnih dejavnosti RTVS," je dejala. K njej sodijo Simfonični orkester, Big Band ter otroški in mladinski pevski zbor.

Na vprašanje, zakaj se rtv-prispevek ne bo usklajeval z inflacijo, kot je bilo predlagano sprva, pa je pojasnila, da so se v medresorskem usklajevanju pojavili utemeljeni pomisleki, da to ni pravi način usklajevanja rtv-prispevka. Enkrat je namreč v državi inflacija, drugič lahko tudi deflacija, tako da bi se prispevek lahko celo zmanjšal. Glede na to so se odločili za bolj stabilen, jasen in predvidljiv način financiranja.

Predlog vsebuje tudi nekatere spremembe, ki sledijo zahtevam evropskega akta o svobodi medijev in določajo jasnejšo razmejitev funkcij upravljanja in nadzora javne RTV predvsem glede razmejitve pristojnosti med upravo, svetom in finančnim odborom RTVS, so zapisali na ministrstvu.

Vlada po njihovih besedah s predlogom nadaljuje prenovo zakonodaje na področju javnih medijev, ki jo je takoj po nastopu mandata začela prav z nacionalno radiotelevizijo. "Takrat se je izločilo vpletanje politike v vodenje in upravljanje javne RTV, saj je bila vzpostavljena vodstvena in vsebinska avtonomija," so navedli. S predlaganimi spremembami pa se sistemsko ureja še financiranje glasbene produkcije in produkcija programov za narodne manjšine, kar bo okrepilo tudi finančno avtonomijo RTVS, so dodali.

Na RTVS pozdravljajo predlagano novelo zakona, saj pomeni stabilno financiranje manjšinskih programov in glasbenih sestavov RTVS. Seveda bi si želeli tudi usklajevanja rtv-prispevka z inflacijo, kar bi pomenilo popolno neodvisnost, je za STA navedla predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak. Vsekakor pa financiranje dela za manjšine in glasbene sestave po njenih besedah ne pomeni, da ne bodo nadaljevali sprememb znotraj javnega zavoda, ki so potrebne. Prilagoditi se morajo namreč novim izzivom na medijskem in tehnološkem področju.

Oglasilo se je tudi Društvo novinarjev Slovenije. Kot so navedli, jim je žal, "če bo z novelo zamujena priložnost za sistemsko in avtomatično usklajevanje rtv-prispevka z rastjo stroškov, kar bi končno umaknilo to vprašanje s polja politike in bi zagotovilo stabilno financiranje edinega medijskega javnega zavoda". Želijo si razvojno naravnan sistemski zakon, ki bi dvigoval avtonomijo zavoda in zagotavljal kakovostne vsebine ne glede na to, kdo sestavlja vlado ali koalicijo.