STA novice / Tudi za nov poskus uvedbe preferenčnega glasu očitno ne bo dovolj glasov

Kot je v imenu predlagateljev novele pojasnila Lucija Tacer Perlin (Svoboda), so predlog novele vložili poslanci celotne koalicije z dvema nepovezanima poslancema ter poslancem italijanske narodne skupnosti.

Predlagana ureditev ohranja osem obstoječih volilnih enot in uvaja relativni neobvezni preferenčni glas, pri čemer bi kandidat potreboval 4,5 odstotka glasov oddanih za listo, da bi se lahko preferenčni glas upošteval. Volilni okraji bi se ukinili oz. bi jih ohranili le na administrativni ravni. Poleg tega predlog določa, da na kandidatni listi noben spol ne bi smel biti zastopan z manj kot 40 odstotki, pri uvrstitvah kandidatov na zgornji polovici kandidatne liste pa bi morali upoštevati sistem zadrge, da bi bili torej kandidati oz. kandidatke razporejeni izmenično po spolu.

Ali je predlagana novela zakona o volitvah v DZ primerna za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločil v petek v okviru glasovanj. Predstavnica predlagateljev Tacer Perlin je ugotavljala, da ima predlog glede na predstavljena stališča 57 poslanskih glasov, zakonodajni postopek pa se bo lahko nadaljeval v primeru, če ga bodo v prvi obravnavi podprli še trije poslanci. Zahtevana je namreč dvotretjinska večina glasov vseh poslancev. Pri tem je po njenih besedah določene pomisleke še mogoče odpraviti v nadaljnji obravnavi.

Kot so danes poudarjali poslanci koalicije, bi z uvedbo preferenčnega glasu volivkam in volivcem dali večji vpliv na izbiro tistih, ki jih zastopajo v DZ. S predlaganimi spremembami sledijo volji volivk in volivcev, ki so jo ti jasno izrazili na posvetovalnem referendumu junija 2024, ko je uveljavitev preferenčnega glasu na volitvah v DZ podprlo skoraj 71 odstotkov volivk in volivcev. "Naša dolžnost je, da na tej volji sledimo in jo podpremo, ne glede na strankarske delitve," je poudarila Janja Rednjak (SD).

V Levici so opozorili, da to temo že skoraj desetletje spremlja tudi jasna zahteva ustavnega sodišča, da morajo imeti volivke in volivci odločujoč vpliv na izbor poslank in poslancev. Janja Sluga (Svoboda) pa je spomnila, da je na zadnjih volitvah v Evropski parlament, kjer se preferenčni glas že uporablja, tega oddalo kar 82,3 odstotka volivk in volivcev.

Anže Logar je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev dejal, da je sprememba volilnega sistema edini način, da se spremeni trenutna praksa, ki ni dobra. Glasovali bodo za nadaljnji postopek o predlagani noveli, a ob zavedanju, da za to ne bo potrebne dvotretjinske podpore. Je pa ob tem napovedal, da bodo v naslednjem mandatu "že od začetka glasni zagovorniki kombiniranega volilnega sistema".

Najbolj kritični so bili danes v SDS. Po besedah Andreja Kosija ocenjujejo, da predlagana sprememba pomeni še en korak k degradaciji in uničenju podeželja, saj bodo kandidati iz bolj podeželskih volilnih okrajev imeli manj možnosti za izvolitev kot tisti iz mest, kjer je večje število volivcev. V DZ bodo izvoljeni vplivneži, glasbeniki, filmski igralci, torej tisti, ki so bolj poznani in prepoznavni med ljudmi. Predlaganje sprememb pred prihajajočimi volitvami pa vnaša dodatno zmedo med volivci in volivkami.

Kot je pojasnil Andrej Poglajen (SDS), bi bila ustreznejša rešitev kombinirani volilni sistem, v katerem bi bilo v 44 volilnih okrajih 44 poslancev izvoljenih neposredno na podlagi zmage v volilnem okraju, ostalih 44 pa kot po trenutnem proporcionalnem sistemu, torej na podlagi rezultata stranke.

Tacer Perlin je opozorila, da nezastopanost manjših krajev obstaja že danes, saj v nekaterih okrajih sploh nimajo poslanca, številni poslanci pa so izvoljeni v okrajih, iz katerih ne izhajajo. Če je resen interes za izboljšanje sistema, je mogoče v prihodnje izboljšati tudi število volilnih enot. Poleg tega je uveljavitev novele predvidena šele za naslednje redne volitve leta 2030 in bi bilo več kot dovolj časa za prilagoditve sistema in za temeljito informiranje javnosti.

V poslanski skupini NSi stališča danes niso predstavili, prav tako strankini poslanci niso sodelovali v razpravi. V tej stranki so bili sicer sprva pripravljeni podpreti uvedbo preferenčnega glasu ob pogoju, da se hkrati v Sloveniji uvede 18 volilnih enot, kar bi zahtevalo tudi spremembo ustave. Vendar so nazadnje zavzeli stališče, da je za uvajanje ustavnih sprememb v tem mandatu že prepozno in da glasov za vložitev predloga sprememb glede volilne zakonodaje v DZ ne bo prispevala. Brez njihove podpore je nato ostal tudi predlog ustavnih sprememb, ki so ga na osnovi njihovega predloga v začetku letošnjega leta vložili poslanci Svobode.