STA novice / Pleterski: Vnovična vložitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ob prvi priložnosti

Pleterski je v nedeljo po znanih delnih neuradnih rezultatih referendumskega glasovanja ocenil, da posamezne skrbi oziroma pomisleki, ki so se v povezavi z zakonom izpostavljali zlasti v kampanji, niso bili odločilni za padec zakona. Ti bi sicer lahko bili eden izmed razlogov, je dejal v pogovoru za STA. Obenem pa je poudaril, da gre pri rezultatu "za zelo majhno razliko na tehtnici", zato je prepričan, da bi bil zakon potrjen, če bi se referendumskega glasovanja udeležili vsi, ki so v anketah javnega mnenja navajali, da podpirajo zakon.

Ta bo zdaj vsaj za eno leto ostal v predalu. Referendumska zakonodaja namreč določa, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Pleterski napoveduje, da bodo pobudniki uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nadaljevali svoja prizadevanja. "Zakon imamo, lahko ga v tem času še izboljšamo, vsak zakon se da izboljšati. In ko bo prva dobra priložnost za vložitev zakona, bomo to naredili," obljublja.

Kot je dodal, lahko sicer sledi vnovični referendum, a je prepričan, da bodo v tem primeru tedaj vsi, ki v nedeljo niso prišli na volišča in zakon podpirajo, glasovali za zakon.

Ob vprašanju, ali bodo v vmesnem času poskušali zakon dodelati tudi tako, da bi odpravili zadržke predstavnikov zdravstvene stroke, pa je Pleterski dejal, da je predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović že pred nekaj časa dejala, da bo del zdravnikov vedno proti. "Ta del zdravnikov, ki je proti v vsakem primeru, ne glede na to, kaj piše v zakonu, trenutno drži v rokah vse zdravniške organizacije. Oni so tisti, ki so mnenjski voditelji in kodeks zdravniške etike zapoveduje stanovsko pripadnost," kot razlog za nezmožnost najti skupni jezik z zdravniškimi organizacijami vidi Pleterski.

Upiranje tej stanovski pripadnosti je namreč po njegovih besedah upiranje avtoriteti, ki ima lahko za posameznika tudi karierne posledice. "To je palica, ki jo imajo nad verjetno večino zdravnikov, ki intimno sicer podpirajo ta zakon, ampak so pač tiha večina. Glasna manjšina je proti in bo proti, dokler bo na teh položajih, to je popolnoma jasno," je ocenil. Po njegovih besedah so namreč že pri pisanju zakona, pri katerem je tudi sam sodeloval, vse predloge oziroma ugovore z njihove strani upoštevali. "Pokazali smo maksimalno možno pripravljenost na kompromis, ampak seveda za njih bi bil kompromis to, da mi zakon umaknemo. To pa je točka, kjer se možnost kompromisa izniči," je poudaril.

Zagotovil je tudi, da podpirajo tudi paliativno oskrbo. Eden izmed argumentov nasprotnikov zakona je namreč tudi ta, da podporniki hitijo z ureditvijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri čemer pa področje paliativne oskrbe ostaja neustrezno urejeno. Je pa to argument, ki ga nasprotniki zakonske ureditve tega vprašanja navajajo tudi po drugih državah, je dejal Pleterski. "Tisti, ki ugovarjajo zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ponujajo kot zamenjavo paliativno oskrbo. Ta nikoli ne more biti popolna zamenjava, torej lahko poskrbi za 99 odstotkov ljudi, ampak en odstotek vedno v kakršnikoli paliativni ureditvi in ne glede na kakovost ostane brez," je navedel.

Po pojasnilih Pleterskega obe možnosti nista medsebojno zamenljivi, ampak se dopolnjujeta. Vsi, ki so bili "polni reklame" o paliativni oskrbi, pa imajo zdaj priložnost in izziv pokazati, kako zelo popolna je, je sklenil.