STA novice / V boju proti nasilju nad ženskami razkorak med zakonodajo in prakso (tema)

"Prepogosto ga opravičujemo ali minimaliziramo, stiske drugih pa prezremo. A tu ne gre za oddaljene zgodbe. Gre za življenja naših prijateljic, sodelavk, znank in naša dolžnost je, da jih opazimo, prisluhnemo in se odzovemo," so besede ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesca povzeli na ministrstvu.

Razkorak med zakonodajo na papirju in v praksi

V Društvu za nenasilno komunikacijo opozarjajo na razkorak med solidno urejeno zakonodajo na tem področju in njenim nedoslednim izvajanjem. Ključni izziv po njihovem opažanju ostaja dosledno izvajanje istanbulske konvencije, zato pozivajo denimo k uporabi enotnih orodij za oceno tveganja, bolj učinkovitemu medinstitucionalnemu sodelovanju in ničelni toleranci do nasilja tudi v praksi, ne le na načelni ravni, je za STA navedla strokovna delavka društva Tjaša Hrovat.

V Društvu SOS telefon so medtem nezadovoljni, ker se psihično nasilje še vedno zelo podcenjuje. Gre za neprepoznavanje resnosti te vrste nasilja in njegove nevarnosti, je za STA poudarila predsednica društva Maja Plaz. Po njenih ugotovitvah se žrtve še vedno srečujejo z velikimi pričakovanji, "kaj vse bi morale narediti - nesorazmerno s pričakovanji o povzročitelju nasilja, ki ponavadi prejme milo kazen".

Žrtve nasilja v sodnih postopkih spet postanejo žrtve

Po drugi strani se od žrtev pričakuje umik in celotno reorganizacijo življenja, je nadaljevala Plaz. Kritična je, ker so žrtve pogosto prisiljene voditi otroke na stike, čeprav si ti ne želijo stikov ali jih celo odkrito zavračajo. Po njenem opažanju se zdi, kakor da bi med postopki na družinskih sodiščih preteklo nasilje izginilo. "Dogajajo se nedopustna napotovanja družinskih sodnikov na mediacijo staršev, čeprav gre za zgodovino nasilja v intimnopartnerski zvezi in še vedno tečejo kazenski postopki, včasih celo za spolno nasilje na otroki," je opozorila.

Žrtve po njenem opozorilu v sodnih postopkih spet postanejo žrtve. "Kazenski postopek v primerih spolnega nasilja doživljajo kot razčlovečenje, saj je tu izraženega največ dvoma v samo izjavo oškodovanke, dovoljena so neprimerna vprašanja zagovornikov, ki jih sodišče velikokrat ne ustavi," je naštela.

V društvu vsako leto pomagajo približno 3000 osebam. Med njimi jih po navedbah Plaz veliko izraža nezaupanje v sistem pomoči in zaščite, čeprav vanj vstopijo s prepričanjem, da jih bo zaščitil in preprečil nadaljnje nasilje.

Obe omenjeni društvi pa skupaj s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja zahtevata dosledno uporabo vseh zakonodajnih možnosti za zaščito žensk, žrtev nasilja. "Dovolj je govorjenja o konfliktih, namesto o nasilju, dovoljevanja, da povzročitelji postopke zlorabljajo za nadaljnje pritiske, da sodišča izrekajo premile, celo zgolj denarne kazni za kaznivo dejanje nasilja v družini, ki je eno najnevarnejših dejanj. Dovolj je pokroviteljstva, nerazumnih zahtev do žrtev in popuščanja storilcem," so pozvali v skupni izjavi.

Nasilje nad ženskami ni neizogibno, ampak je posledica družbenih razmer, ki jih je treba spremeniti, je v poslanici izpostavila tudi generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas.

Tretjina novinark tarča fizičnega spolnega nadlegovanja

Po prvih rezultatih raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v Sloveniji, ki je del mednarodnega projekta Ženske v medijih, je 86 odstotkov novinark že doživelo seksistične ali ponižujoče komentarje, ki najpogosteje prihajajo od nadrejenih ali iz javnosti predvsem prek družbenih omrežij. Tretjina novinark pa poroča o fizičnem spolnem nadlegovanju, najpogosteje v obliki neprimernega in nezaželenega dotikanja.

Neprimerne komentarje praviloma dajejo novinarski kolegi in sodelavci v delovnem okolju. Enako velja za neprimerno dotikanje. Glede na ugotovitve, ki jih bodo predstavili v torek v okviru novinarskega festivala Naprej/Forward, gre za večdimenzionalen problem, saj se nasilje in nadlegovanje dogajata tako znotraj kot zunaj uredništev.

Večina primerov neprijavljenih

Večina primerov ostane neprijavljenih zaradi nezaupanja v učinkovitost in nepristranskost postopkov, njihove dolgotrajnosti in strahu pred dodatnim šikaniranjem, diskreditacijo ali poklicnimi sankcijami. K temu prispeva razširjeno prepričanje, da so tovrstna ravnanja del vsakdana v medijih in da jih je najbolje prezreti. Hkrati je več kot 60 odstotkov novinark poročalo, da njihova medijska hiša nima učinkovitih preventivnih mehanizmov ali jasnih pravil za zaščito zaposlenih.

"Če je vodstvo medijske hiše na strani novinark, je precej manj možnosti, da pride do groženj, seksističnih napadov ali psihološkega terorja. Kadar te prepustijo 'šakalom', pa utišajo še druge," je v raziskavi povedala ena od anketiranih novinark.

Pereč problem je nasilje nad starejšimi ženskami

Še posebej pereč je problem nasilja nad starejšimi ženskami, pa je izpostavil Sindikat upokojencev Slovenije. Vlado oziroma ministrstvo za delo pozivajo k zagotovitvi sredstev za nepretrgano raziskovanje nasilja nad starejšimi, pri čemer bi bil poseben poudarek namenjen nasilju nad starejšimi ženskami.

Nasilje nad ženskami v EU ostaja zelo razširjeno: ena od treh žensk doživi fizično ali spolno nasilje, ena od petih ga doživi s strani partnerja ali osebe iz istega gospodinjstva, vsaka šesta pa spolno nasilje, vključno s posilstvom. Kljub temu le ena od petih žrtev poišče pomoč, policiji pa je prijavljen le vsak osmi primer, izpostavlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kot so dodali, so v Sloveniji številke prav tako zaskrbljujoče. Policija je namreč letos obravnavala več kot 1100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Lani je bilo pet femicidov. Raziskava državnega statističnega urada iz leta 2020 pa kaže, da je 75 odstotkov žensk od 15. leta doživelo fizično ali spolno nasilje in da so povzročitelji v 90 odstotkih moški.