STA novice / V DZ ob obravnavi poročila Varuha človekovih pravic tudi opozorila o nujnosti imenovanja novega varuha

Po navedbah namestnika varuha človekovih pravic Mihe Horvata je Varuh lani obravnaval skoraj 6300 zadev, skupno pa je ugotovil 174 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti. V nekaterih primerih gre za specifične zadeve, kot recimo v primeru posameznice, ki je na odločitev pristojnega ministrstva o vlogi za odpis dolga državne štipendije čakala sedem let. Del ugotovljenih kršitev pa je po njegovih navedbah širše, sistemske narave.

Na podlag prejetih prijav in pobud Varuh opozarja na zaskrbljujoče razmere na nekaterih področjih. Za upravne enote je na primer večkrat ugotovil, da lahko traja tudi več mesecev, preden se opravi najenostavnejša procesna dejanja. Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer je kar vsako četrto pobudo prepoznal kot utemeljeno, je težava predvsem dolgotrajnost postopkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Varuh med drugim izpostavlja stanje v domovih za starejše, kjer ob pomanjkanju ustreznega kadra prihaja do zapiranja oddelkov in dolgih čakalnih dob. Opozarja na dolge čakalne dobe v urgentnih centrih, pomanjkanje pediatrov, zlasti v Ljubljani, kot tudi prostorsko in kadrovsko stisko v raznih strokovnih centrih, zaradi katere ni mogoče zagotoviti ustrezne namestitve vsem otrokom, ki jo potrebujejo. Med drugim izpostavlja tudi fizično nedostopnost nekaterih centrov za socialno delo invalidom in stanje glede pridobivanja stanovanj, zlasti za mlade, je nanizal Horvat.

Poročilo vključuje 95 novih priporočil, ker nekaj pa jih ostaja še nerealiziranih iz preteklih let. Vladi je po navedbah pravosodne ministrice Andreje Kokalj podal 89 novih priporočil, 16 jih predstavlja stalno nalogo, 29 jih je bilo že realiziranih, 26 delno, 12 je nerealiziranih in šest zavrnitev realizacije. Od 120 ponovljenih priporočil pa je v celoti realiziranih 48.

V poslanski skupini SD po besedah Janje Rednjak pričakujejo, "da bo vlada pripravila celovit načrt izvajanja priporočil z jasnimi roki, odgovornimi nosilci in rednim poročanjem DZ". Ugotavljajo namreč, da se ključna opozorila ponavljajo in številne sistemske kršitve ostajajo nerešene. V poslanski skupini nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov pa so izpostavili pomen individualne odgovornosti. Kot je dejala Eva Irgl, je še posebej v javni upravi odgovornost velikokrat razpršena in mnogokrat za napake nihče ne odgovarja.

V poslanski skupini Levice so kot eno najbolj perečih področij izpostavili družinsko nasilje, nasilje nad ženskami in otroci ter spolno nasilje. Postajamo vse bolj nasilna družba, družba, ki dopušča, da se nasilje razrašča, je poudarila Tatjana Greif. Po njeni oceni za to niso krivi slabi ali pomanjkljivi zakoni, ampak njihovo nespoštovanje in neizvajanje. Kritična pa je bila zlasti do premilih ali celo oprostilnih sodnih odločitev v primerih tovrstnega nasilja.

V opozicijskih SDS in NSi menijo, da največje breme nosijo ranljive skupine, otroci, starejši, invalidi, osebe z zdravstvenimi težavami. Ob tem so bili v NSi kritični tudi do delovanje Varuha. Aleksandra Reberška (NSi) je zmotilo, da se izraz LGBT v poročilu pojavi okoli 50-krat, medtem ko je skoraj povsem spregledano področje dolgotrajne oskrbe, otroci s posebnimi potrebami in otroci z redkimi boleznimi - teme, ki bi morale biti, kot je dejal, v središču varuhovega dela.

Med področji, kjer je stanje zaskrbljujoče, so v več poslanskih skupinah omenili zdravstvo in socialno varstvo. "Zdravstvo ostaja ena največjih ran naše družbe," je ugotavljala Rednjak. Po Reberškovih navedbah se je v preteklem letu še povečalo število pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo. Sprejeta zakonodaja je težave le še poglobila, čakalne dobe se daljšajo, je soglašala Irgl. Med izzivi, ki ostajajo, so v SDS in NSi izpostavili tudi romska vprašanja. Nedavno sprejeti Šutarjev zakon odgovarja le na del problemov, je dejal Anton Šturbej (SDS).

Dušan Stojanovič je v imenu poslanske skupne Svoboda poudarili, da ni vsega mogoče opraviti čez noč, da pa so vlada in ministrstva v preteklem letu uresničila številna priporočila Varuha in je bil dosežen napredek, med drugim z zakonom o psihoterapevtski dejavnosti, zakonom o oskrbi s pitno vodo, novelama zakona o tujcih in zakona o osnovni šoli.

DZ je ob koncu obravnave s 53 glasovi za in nobenim proti sprejel priporočilo, s katerim vsem institucijam in funkcionarjem priporoča, da upoštevajo priporočila Varuha. V SDS so želeli priporočilo dopolniti, po Šturbejevih navedbah med drugim s priporočili za učinkovitejši pregon kaznivih dejanj, celovite rešitve romskih vprašanj, krepitev varstva otrok, večjo podporo invalidom in uporabnikom osebne asistence, krepitev dolgotrajne oskrbe in ureditev statusa žrtev povojnega nasilja.

Stojanovič je poudaril, da je varuh samostojen in neodvisen organ, zato nas lahko skrbi, da smo letos že drugo leto zapored priča temu, da opozicija poskuša "amandmirati poročilo varuha". Dopolnilo SDS na današnji seji ni bilo sprejeto.