STA novice / Bruselj: Slovenski proračunski načrt za 2026 bi lahko bil v neskladju s fiskalnimi pravili EU (dopolnjeno)

Bruselj je ocenil, da bi lahko bil osnutek proračunskega načrta Slovenije za prihodnje leto v neskladju z njenim srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom za obdobje 2025-28. V skladu s tem mora Slovenija rast očiščenih javnofinančnih izdatkov omejiti na 4,5 odstotka na leto. Letos bo lahko rast znašala največ 5,6 odstotka, leta 2026 pa 4,4 odstotka. Kumulativna rast izdatkov pa lahko glede na leto 2023 letos znaša največ 12,1 odstotka, leta 2026 pa 17 odstotkov.

Glede na pretekli teden objavljeno jesensko gospodarsko napoved komisije bo kumulativna rast slovenskih očiščenih javnofinančnih izdatkov prihodnje leto znašala 19 odstotkov, kar pomeni odstopanje v višini 0,8 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP). Ob upoštevanju nacionalne odstopne klavzule, namenjene zvišanju obrambnih izdatkov, pa bo odstopanje znašalo 0,2 odstotne točke BDP, so pojasnili na komisiji.

To blago odstopanje je po neuradnih informacijah STA posledica uvedbe obveznega zimskega dodatka oziroma božičnice za vse zaposlene v Sloveniji, vključno z javnimi uslužbenci. Če božičnice ne bi uvedli, tako Bruselj tudi ne bi izdal opozorila.

Pot gibanja očiščenih javnofinančnih izdatkov je sicer v novem okviru ekonomskega upravljanja EU edini kazalnik za spremljanje upoštevanja fiskalnih pravil unije. Gre za javnofinančne izdatke brez izdatkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, izdatkov v okviru porabe sredstev EU, ciklično povečanih izdatkov za nadomestila brezposelnim ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

Komisija je ob tem slovenske oblasti pozvala, naj v okviru nacionalnega proračunskega postopka sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo fiskalna politika Slovenije v prihodnjem letu v skladu s srednjeročnim načrtom, ki ga je Svet EU potrdil v začetku leta. Kakšni naj bodo ti ukrepi, niso pojasnili.

Podoben poziv so podali še nekaterim drugim članicam območja z evrom, in sicer Hrvaški, Litvi, Španiji, Malti in Nizozemski, pri čemer bo odstopanje izdatkov slednjih dveh od zavez po napovedih znašalo več kot 0,6 odstotne točke BDP.

To je sicer po novih fiskalnih pravilih EU meja, ki pomeni odprtje postopka presežnega primanjkljaja. O odprtju postopkov za leto 2025 bo komisija po napovedih odločala spomladi, vendar pa se to po neuradnih informacijah Sloveniji ne obeta.

Osnutke proračunskih načrtov za prihodnje leto je Bruselj ocenil v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU. Letošnja priporočila članicam evrskega območja, ki jih bo od začetka prihodnjega leta 21, so namenjena predvsem spodbujanju produktivnosti in okrepitvi ekonomske varnosti, pri čemer je treba ohraniti vzdržnost javnih financ.

Prvič pa je komisija v okviru evropskega semestra, ki danes začenja nov letni cikel, podala priporočilo vsem 27 članicam EU na področju človeškega kapitala. Članice poziva, naj dajo prednost izobraževanju in pridobivanju veščin za ključne sektorje evropskega gospodarstva, kot so čisti prehod, krožno gospodarstvo, razogljičenje industrije, zdravstvo in biotehnologija, kmetijstvo ter obrambna industrija in vesolje.