STA novice / Komisija DZ skozi predlog zaključnega računa proračuna za lani

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je povedala, da je bistvo zaključnega računa prikaz, kako se je načrtovani proračun izvršil, in prikaz razlogov za morebitna odstopanja. Leta 2024 so realizirani prihodki znašali 14,6 milijarde evrov, kar je bilo štiri odstotke več od načrtovanih. Realizirani odhodki so dosegli 15,4 milijarde evrov, realizacija je bila 95-odstotna.

"Največja razlika na prihodkovni strani je nastala na strani dohodnine, iz naslova višjih plač in rekordnega števila zaposlenih, uspešnega poslovanja podjetij in iz dodatnih prihodkov iz naslova zakona o obnovi," je spomnila. Na odhodkovni strani je bilo manj porabljenih evropskih sredstev s pripadajočo slovensko udeležbo. Po velikem vrhu investicijskega cikla leta 2023 z zaključkom evropske finančne perspektive je bilo sredstev za investicije lani manj.

Lani so bili proračunski izdatki povezani tudi z draginjo in pomoči zaradi energetske krize ter s popoplavno obnovo, pri čemer so se dodatno pobrana sredstva oz. davki za obnovo, zlasti po poplavah avgusta 2023, izločili na sklad za obnovo. Lani je tako proračun izkazal 796 milijonov evrov primanjkljaja ali 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Dolg državnega proračuna je na zadnji dan leta znašal 41,2 milijarde evrov ali 61,6 odstotka BDP. Slovenije je do proračuna EU izkazovala neto proračunski presežek v višini skoraj 400 milijonov evrov. "Torej smo v preteklem letu iz EU dobili 400 milijonov evrov več, kot je bilo naših vplačil," je še povedala.

Računsko sodišče je o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2024 izreklo pozitivno mnenje. O pravilnosti izvršitve proračuna je medtem tako kot vsa leta doslej izreklo mnenje s pridržkom, in sicer med drugim zaradi nepravilnosti glede porabe proračunske rezerve, izplačil plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov, je spomnila vrhovna državna revizorka Helena Jenko.

Jožefa Horvata (NSi) je zanimalo, kako so bili projekti realizirani po statističnih regijah. Posebej ga je zanimalo, koliko dajatev je država pobrala v pomurski regiji in koliko sredstev je regija prejela. Jazbec je pojasnila, da regije prejemajo sredstva iz vseh štirih blagajn, ne samo iz proračuna. Podatke bodo komisiji na Horvatov predlog posredovali pisno, po ocenah Saše Jazbec pa "v to regijo pride bistveno več sredstev, kot jih gre iz nje v štiri blagajne".

Horvat je zaprosil za podatke o tem, koliko je lani stalo osebno varovanje predsednika vlade Roberta Goloba in oceno, koliko bi stalo, če bi varovanje opravljala policija. S strankarskim kolegom Jernejem Vrtovcem ju je zanimalo tudi, ali je prejemnica Prešernove nagrade Svetlana Makarovič vrnila denarni del nagrade. "Zadeva je v ponovnem pritožbenem postopku na vladi. Ker še ni zaključena, ne morem povedati več kot to," je dejala Jazbec.

Vrtovec, ki predseduje komisiji DZ za nadzor javnih financ, je povprašal po analizi vzrokov za to, da se pri več kot polovici javnih naročil pojavi samo en ponudnik. Jazbec ga je napotila na poročilo ministrstva za javno upravo. Vrtovec je vladi očital še pobiranje davkov na zalogo, zlasti za popoplavno obnovo, s čimer se Jazbec ni strinjala. Prej se je ta financirala iz proračuna, letos se večina že financira iz sklada za obnovo, je povedala.

Jazbec je glede poročila o upravljanju z javnim dolgom za lani povzela, da se je nadaljevalo zniževanje dolga sektorja država v deležu BDP, v primerjavi letom 2023 se je zmanjšal z 68,3 na 66,6 odstotka BDP. "To je najnižji delež po letu 2019, ko smo imeli presežek v javnih financah in je javni dolg znašal 66 odstotkov BDP," je dejala. Ob upoštevanju likvidnostne rezerve se je dolg sektorja države na neto osnovi znižal pod referenčno maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP.

Slovenija se je lani za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila v skupni višini 3,86 milijarde evrov. Dolg državnega proračuna je konec lanskega leta znašal 41,25 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2023 nominalno povečal za 1,4 milijarde evrov. Za obresti je država lani plačala 757 milijonov evrov oz. 1,1 odstotka BDP, je še navedla Jazbec.