STA novice / Vlada obiskala Podravje, z dodatnimi sredstvi za Center Rotovž razbremenila mariborski proračun (zbirno)

Na dopoldanski seji je vladna ekipa osrednji poudarek namenila zdravstvenim ukrepom, kohezijski politiki in strateškim naložbam v regiji. Med najpomembnejšimi na nacionalni ravni je bil sprejem interventnega zdravstvenega zakona, s katerim želijo sistemsko preprečiti zlorabe bolniškega staleža.

Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel bo zakon okrepil nadzor nad absentizmom, ki je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, ter uredil laični nadzor in režim gibanja zavarovancev med bolniško odsotnostjo. Predlog uvaja tudi možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe, kar bo po oceni ministrice okrepilo odgovornost zavarovancev.

Interventni zakon prinaša tudi ukrepe za stabilizacijo bolnišnic s kumulativnimi izgubami, ki so se nabirale zaradi dolgotrajno podvrednotenih bolnišničnih obravnav. Z dodatnimi sredstvi bodo te lahko poravnale svoje obveznosti in posojila ter zagotovile stabilnejše poslovanje.

Na seji je vlada sprejela tudi drugo spremembo programa evropske kohezijske politike 2021-2027, s katero prerazporeja približno 243,5 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev ter dodatnih 15,5 milijona evrov iz varnostne mreže. Največ - 84,4 milijona evrov - bo namenjenih obrambi in varnosti, zlasti za naložbe z dvojno rabo, med drugim za regionalne bolnišnice. Za strateške tehnološke platforme, konkurenčnost in inovacije je namenjenih 53,5 milijona evrov, za energetski prehod pa 57,7 milijona evrov.

Sprememba programa prinaša tudi pomembne sistemske učinke: podaljšanje izvajanja evropske kohezijske politike do konca leta 2030 in možnost do 100-odstotnega financiranja za nove cilje.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je ob tem poudaril, da spremembe ne ukinjajo nobenega projekta, temveč začasno prerazporejajo sredstva iz projektov, ki trenutno niso aktivni, ter da bo tako Slovenija lažje dosegla ključne kohezijske mejnike.

"Danes je res velik dan za Maribor, za Štajersko in za Slovenijo," je medtem po seji vlade dejal župan Saša Arsenovič. Vlada je namreč v sklopu sprememb kohezijskega programa zagotovila dodatnih 21 milijonov evrov za skupno okoli 40 milijonov evrov vreden projekt Center Rotovž, trenutno največjo investicijo na področju kulture v državi, ki bo imel številne učinke za celotno regijo. Z dodatnim sofinanciranjem je pomembno razbremenila proračun mestne občine, ki bi se morala v nasprotnem primeru dodatno finančno zadolžiti.

Premier Robert Golob in Arsenovič sta podpisala dogovor o nameri ureditve premoženjskopravnih razmerij med državo in mariborsko občino, s katero bi Mestna občina Maribor na državo prenesla solastniški delež v Domu starejših občanov Tezno in del zemljišča za dograditev III. gimnazije, država pa bi na občino prenesla zemljišče z dvema stavbama v sklopu dvorca Račji dvor in zemljišče s stavbo nekdanjega tekstilnega inštituta na ulici Kraljeviča Marka.

Premier je po seji vlade skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorjem Papičem ter ministrom Jevškom položil tudi temeljni kamen za Center odličnosti za fotoniko ter obiskal mariborsko podjetje SkyLabs. Ob tem so v Mariboru slovesno položili tudi temeljni kamen za širitev in obnovo objekta fakultete za zdravstvene vede, ki se izvaja v dveh fazah. Za projekt bo univerza v okviru zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo dobila 12 milijonov evrov.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek si je v Podravju ogledala več ključnih infrastrukturnih projektov, med drugim obnovo mariborske železniške postaje, gradnjo zahodne mariborske obvoznice ter dela na prihodnji glavni cesti Ptuj-Ormož, obenem pa je v Šikolah odprla slabih pet kilometrov prenovljenega odseka ceste med Pragerskim in Hajdino.

Kot je poudarila, je v regiji trenutno zaključenih ali v izvajanju 54 projektov v vrednosti okoli 160 milijonov evrov, v proračunu pa so sredstva za 41 občin regije povečali na skoraj 33 milijonov. Medtem ko se prenova mariborske postaje zaključuje po načrtih, ostaja odprto vprašanje trase ptujske obvoznice, ki je še v postopku umeščanja v prostor; brez napredka pa je tudi rekonstrukcija Ormoške ceste skozi Spuhljo. Pri razvoju mariborskega letališča ministrica vztraja, da država išče rešitve in investitorja, pri čemer naj bi bil državni prostorski načrt za območje sprejet do konca prihodnjega leta, dokončna rešitev pa mogoča v letu 2026.

Poseben poudarek regijskemu obisku je dala kultura. V SNG Maribor so ob prisotnosti ministrice za kulturo Aste Vrečko slovesno zaključili 9,7 milijona evrov vredno energetsko prenovo stavbe, ki je bila izvedena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je izpostavil, da gre za enega največjih infrastrukturnih posegov v zgodovini gledališča.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je nato v Dornavi občini predala v upravljanje baročni park dvorca Dornava z obnovljeno oranžerijo, za katero je ministrstvo zagotovilo 1,2 milijona evrov. Baročni park z alejo, vodnimi in kiparskimi elementi velja za najbolj celovito ohranjeno baročno parkovno ureditev v Sloveniji.

Javni zavoda za kulturo, turizem in šport Dornava s tem prevzema več kot pet hektarjev parka, oranžerijo, drevored, sadovnjak, travnike, severno dvorišče in območje Neptunovega vrta, načrtuje pa tudi prevzem kapele. Vrečko je izpostavila, da prenova oranžerije predstavlja primer, kako lahko dediščini "vrnemo življenje", hkrati pa je bil med obnovo odkrit v celoti ohranjen baročni grelni kanal, ki bo po prenovi ponovno služil svoji izvorni funkciji prezimovanja agrumov.

Pomemben del obiska je bil posvečen socialni infrastrukturi. Zavod za usposabljanje, delo in varstvo Dornava je v Mariboru odprl nov prizidek k dnevnemu centru za otroke s posebnimi potrebami, ki omogoča dodatni vpis in bistveno izboljšuje pogoje za 44 vključenih otrok. Investicija v vrednosti okoli 1,5 milijona evrov, ki jo je zagotovilo ministrstvo za solidarno prihodnost, prinaša več kot 500 kvadratnih metrov novih prostorov, od učilnic in kabinetov do gibalnice in popolnoma dostopnega dvigala.

Minister za notranje zadeve Branko Zlobko in generalni direktor policije Damjan Petrič sta se seznanila z varnostnimi razmerami v regiji in pohvalila dobro delo policije. Kot sta poudarila, so varnostne razmere na območju Policijske uprave Maribor stabilne. Na mejnem prehodu Gruškovje sta se seznanila s potekom nadzora na meji.

Pravosodna ministrica Andreja Kokalj se je srečala z vodstvi pravosodnih organov. Skupaj so pregledali rezultate poslovanja, kadrovsko sliko ter izzive, povezane z nadgradnjo sodnega sistema in prihodnjimi organizacijskimi spremembami, ki jih prinaša sprejeta sodniška zakonodaja. Obiskala je Okrajno sodišče v Lenartu, Višje sodišče v Mariboru in Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Obisk vlade v Podravju se je sklenil s posvetom z župani in gospodarstveniki, na katerem je vlada predstavila ključne razvojne usmeritve za regijo ter pridobila povratne informacije lokalne skupnosti. "Vsem je bilo pomembno zavedanje, da je Maribor pomembno kulturno in znanstveno oziroma visokošolsko središče, kar se odraža v celotni regiji, zato moramo te aktivnosti še naprej krepiti," je po srečanju dejal podpredsednik vlade Matej Arčon.