STA novice / Zdravstveni interventni zakon posega v sedem zakonov (seznam)

ZAČASNI UKREPI

Enkratna finančna pomoč bolnišnicam

Zaradi trenutne finančne situacije javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni bi jim po predlogu namenili enkratno pomoč za zagotovitev finančne stabilnosti. Pogoj za upravičenost temelji na izkazu kumulativnega presežka odhodkov nad prihodki iz preteklih let na dan 31. december 2024, pri čemer mora ta presežek predstavljati najmanj dva odstotka celotnih prihodkov javnega zdravstvenega zavoda v letu 2024.

Zavod bi prejel 85 odstotkov presežka odhodkov nad prihodki, ki ga je izkazal v letu 2024, ali 85 odstotkov skupnega zneska posojil, ki jih ima na dan 30. september 2025 pri enotnem zakladniškem računu države. Posamezni zavod bi lahko prejel največ 30 milijonov evrov. Javni zdravstveni zavod bi moral zahtevek ministrstvu predložiti v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona, ministrstvo pa bi izplačilo sredstev izvedlo do 31. decembra letos. Ministrstvo za ta ukrep predvideva 65 milijonov evrov.

Spodbuda za specializacijo urgentne medicine

Po predlogu bi uvedli tudi spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine v višini 1000 evrov bruto mesečno, in sicer za tiste, ki jim bodo prvič odobrili specializacijo v letih 2026 in 2027. Dodatek bi po predlogu zagotovili iz državnega proračuna in se ne bi všteval v osnovo za nadomestilo plače. Izplačeval pa bi se za celotno obdobje trajanja specializacije, tudi v primeru podaljšanja, za največ sedem let.

Izvajanje laičnega nadzora

Z zakonom bi uvedli pravno podlago za izvajanje laičnega nadzora nad ravnanjem zavarovanih oseb v času začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe v obdobju, ko nadomestilo izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ukrep bi po predlogu začel veljati 1. januarja 2026 in bi veljal do uveljavitve zakona, ki ureja laični nadzor.

Plačilni roki

Zakon bi določil nove plačilne roke za javne zdravstvene zavode, in sicer plačilni rok ne bi smel biti daljši od 60 dni po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Ukrep bi veljal do 31. decembra 2027.

Nižja stopnja znanja slovenščine

Po predlogu bi začasno določili tudi nižjo stopnjo znanja slovenskega jezika, in sicer B1, za poklicni skupini bolničarja - negovalca in tehnika zdravstvene nege. Ukrep bi veljal do 31. decembra 2027.

ODSTOP OD DOLOČB ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

Plačevanje storitev po realizaciji

Zakon bi določil izjemo pri plačevanju zdravstvenih storitev do pogodbeno dogovorjenega obsega programa, in sicer bi omogočil plačilo vseh opravljenih zdravstvenih storitev nad programom, a bodo morali preseganje opredeliti v aneksu k pogodbi med ZZZS in izvajalcem zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži.

Večje pristojnosti ZZZS pri nadzoru izvajalcev

Zakon bi dal podlago za večjo pristojnost ZZZS pri nadzoru izvajalcev zdravstvenih storitev. ZZZS bi bil pooblaščen, da nadzira, ali so zdravstvene storitve tudi utemeljene. Predlog določa, da storitve, ki za uspeh zdravljenja niso potrebne ali so negospodarne, zavarovana oseba ne more upravičeno zahtevati, zdravnik jih ne sme izvesti, ZZZS pa ne plačati.

ZZZS bi tako omogočili izvajanje zavarovalniškega in zavarovalniško medicinskega nadzora ter nadzor nad izdajanjem in zaračunavanjem medicinskih pripomočkov pri pogodbenih partnerjih ZZZS. Zavarovalniški nadzor bi obsegal nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, splošnih aktov ZZZS, dogovora o programih zdravstvenih storitev in drugih predpisov. Zavarovalniško medicinski nadzor pa bi obsegal tudi nadzor nad smotrnostjo in skladnostjo izvedenih in obračunanih storitev, kar vključuje tudi izdajanje potrdil o začasni zadržanosti od dela, ter nadzor nad primernostjo napotovanja med ravnmi zdravstvene dejavnosti.

Določitev režima gibanja med bolniško odsotnostjo

Zakon bi uvedel pravno podlago za določitev režima gibanja zavarovanca med bolniško odsotnostjo, vključno z morebitnimi omejitvami odhoda v tujino, obveznostjo prisotnosti na domu ali določitvijo časovnih intervalov, ko sme zavarovanec dom zapustiti. Podrobnejšo vsebino navodil o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela bi določil ZZZS s soglasjem ministra za zdravje.

Izjeme pri upravičenosti do nadomestila plače

Določili bi tudi, da zavarovanec ni upravičen do nadomestila plače v neto znesku med začasno zadržanostjo od dela, če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo in če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju v času zadržanosti od dela.

Prav tako do nadomestila ne bi bil upravičen, če se je vključil v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja pridobitne ali poklicne dejavnosti, vendar je že ob vključitvi vedel, da ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev za opravljanje dela in je bil razlog za to medicinsko dokumentiran že pred datumom vpisa v poslovni register.

Zavarovancu nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela ne bi pripadalo od ugotovljene kršitve do zaključka začasne zadržanosti od dela, vendar najdlje do konca meseca, ki sledi mesecu, v katerem je ugotovljena kršitev.

Financiranje Zavoda za transfuzijsko medicino

Predlog zakona določa, da država iz proračuna zagotavlja sredstva za naloge Zavoda RS za transfuzijsko medicino, razen zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Specifične storitve, ki so povezane s preskrbo s krvjo, se s predlogom jasno ločujejo od ostalih zdravstvenih storitev, ki se financirajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta ukrep bi veljal do 31. decembra 2027.

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

Pogodbeno sodelovanje tudi z zasebniki

Omogočili bi možnost pogodbenega sodelovanja za izvajalca zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost zobotehnike, ortotike in protetike ter optike in optometrije, in sicer zaradi nemotenega zagotavljanja celostne zdravstvene obravnave za največ 12 mesecev.

Mreža nujne medicinske pomoči

Predlog vladi omogoča sprejetje mreže službe nujne medicinske pomoči (NMP) ter določa, da se ta izvaja v urgentnem centru, satelitskem urgentnem centru, na lokacijah, kjer so stacionirane mobilne enote nujne medicinske pomoči, in na dežurnih mestih, ki so del mreže službe NMP. S spremembo bi se odgovornost za zagotavljanje službe NMP od lokalnih skupnosti prenesla na državo, ne glede na to pa bodo imele lokalne skupnosti še naprej možnost izvajanja dežurne službe v okviru zagotavljanja storitev na primarnem nivoju.

Pogoji za imenovanje direktorjev in strokovnih direktorjev javnih zavodov

Predlog črta pogoj, ki določa, da morata direktor in strokovni direktor javnega zdravstvenega zavoda znati angleški jezik na ustrezni jezikovni ravni.

Predlog ureja tudi izjemo od obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi z direktorjem oziroma strokovnim direktorjem javnega zdravstvenega zavoda za polni delovni čas. Če je ob nastopu mandata direktorja število zaposlenih manjše od 150, je minimalni obseg zaposlitve strokovnega direktorja 30 odstotkov polnega delovnega časa in 60 odstotkov polnega delovnega časa za direktorja.

Mentorski dodatek

S predlogom bi uredili tudi vir financiranja za plačevanje mentorskega dodatka v okviru kliničnega in praktičnega usposabljanja študentov in dijakov iz državnega proračuna.

Neprekinjeno zdravstveno varstvo

Predlagajo tudi ukinitev obveznosti sklenitve pogodbe med delodajalcem zdravstvenega delavca in izvajalcem neprekinjenega zdravstvenega varstva, kot podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas ali podjemne pogodbe, na podlagi katere se zdravstveni delavec vključuje v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Namesto tega bi moral javni zdravstveni zavod oziroma koncesionar izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva na podlagi poziva najpozneje v 15 dneh posredovati seznam zaposlenih zdravstvenih delavcev s podatki, ki so potrebni za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Če zavod ali koncesionar obveznosti ne bi izpolnil, je predvidena globa za pravno osebo od 3000 do 50.000 evrov.

Javno pooblastilo

Predlog zakona predvideva, da se bo lahko javno pooblastilo za izvajanje nalog podelilo tudi združenju zdravstvenih zavodov. Razširili bi tudi nabor nalog, ki se bodo lahko opravljala kot javno pooblastilo, in sicer mednje vključili tudi preverjanje poročila izvajalcev zdravstvene dejavnosti o stroških usposabljanj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki se povrnejo iz državnega proračuna, in pripravo skupnega mesečnega poročila.

SPREMEMBE ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU

Z zakonom bi jasneje določili, da nadzor kakovosti vključuje uporabo kliničnih smernic, kazalnikov kakovosti, kliničnih poti in drugih strokovnih priporočil. Upravne in sistemske nadzore pa bi odrejalo le ministrstvo za zdravje in ne več tudi Javna agencija RS za kakovost v zdravstvu.

SPREMEMBE PREJŠNJIH INTERVENTNIH ZAKONOV

Z interventnim zakonom bi za dve leti podaljšali tudi nekatere ukrepe iz prejšnjih interventnih zakonov, in sicer da se za diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, diplomirano babico oziroma diplomiranega babičarja in magistra oziroma magistro farmacije, ki opravlja svoje delo v neposrednem stiku z bolnikom, zahteva znanje slovenskega jezika na ravni B2. Podaljšali bi tudi ukrep, ki omogoča prenos izvajanja določenih nalog izbranega osebnega zdravnika na druge zdravstvene delavce.