STA novice / Tudi v pravilniku za vpis v visokem šolstvu ne bo več ugodnosti za kandidate s posebnimi potrebami in statusom

Predlog novega pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, je v javni razpravi do 5. decembra. V njem ni več določb, ki so kandidatom s posebnimi potrebami in posebnim statusom omogočale ugodnejšo obravnavo, in sicer so se v primeru omejitve vpisa v izbrani študijski program ob izpolnjevanju pogojev lahko vpisali, če so dosegli najmanj 90 odstotkom minimuma točk, potrebnih za uvrstitev.

Na visokošolskem ministrstvu so za STA poudarili, da pravilnik področja ne more urediti drugače, kot je urejeno v zakonu o visokem šolstvu. Novi zakon, ki je bil sprejet poleti, pa ne dovoljuje več izjeme v izbirnem postopku.

Iz anonimnih zapisov staršev bodočih kandidatov izhaja nasprotovanje takšni ureditvi, in sicer predvsem zaradi po njihovem mnenju neprimerne časovnice. Pojasnili so, da so se morali dijaki o izbiri maturitetnih predmetov in njihovih nivojev odločati že konec preteklega šolskega leta, torej več mesecev pred uveljavitvijo sprememb, ki posegajo v pogoje za vpis v študijskem letu 2026/27. Zato nasprotujejo uvedbi tako pomembne spremembe brez prehodnega obdobja in komaj pol leta pred maturo. V medijih pa so se te dni pojavila tudi opozorila, da srednje šole o tej spremembi niso bile obveščene.

Na ministrstvu so v zvezi s tem pojasnili, da je bil novi zakon o visokem šolstvu usklajevan od javne obravnave, ki se je začela junija lani, do sprejetja v državnem zboru julija letos. Predlog zakona so pred sprejetjem obravnavali svet za visoko šolstvo, državni svet, sindikati, rektorska konferenca, univerze in zasebni visokošolski zavodi, nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu ter različne znanstvenoraziskovalne institucije in strokovne organizacije, so našteli.

Posebno obveščanje srednjih šol v procesu sprejemanja zakonodaje po njihovih navedbah ni predvideno, je bil pa predlog zakona medresorsko usklajen. "V zakonodajnem postopku deležniki niso izpostavili potrebe po drugačni ureditvi oz. prehodni ureditvi," so pojasnili.

Stališče ministrstva je, da je bila dosedanja ureditev nepravična, saj je pri izbirnih postopkih na visokošolske zavode omogočala ugodnejšo obravnavo kandidatov s posebnimi potrebami in posebnim statusom v primerjavi z ostalimi kandidati v prijavno-izbirnem postopku. "To pa ni namen posebnih statusov. Njihov namen je, da izenači možnosti vseh kandidatk in kandidatov, in ne, da daje prednost komur koli," so pojasnili.

V zvezi z očitki, da ni predvideno potrebno prehodno obdobje, so poudarili, da se pogoji za vpis ne spreminjajo. "Obseg in vsebina potrebnega znanja ter merila za izbiro kandidatov ostajajo enaka. Nova pravila ukinjajo dosedanji 10-odstotni bonus, s čimer se izenači možnosti vseh kandidatk in kandidatov," so navedli.

Kot so še pojasnili, sprememba temelji na dejstvu, da dijaki s posebnimi potrebami oziroma posebnimi statusi že med šolanjem prejemajo ustrezne prilagoditve in podporo, ki jim omogočajo uspešen zaključek srednješolskega izobraževanja. "Nadaljnje prilagoditve so jim zagotovljene tudi pri opravljanju mature, kar jih postavlja v primerljiv položaj z ostalimi dijaki. Dosedanji 10-odstotni bonus pri izpolnjevanju pogojev za vpis ob omejitvi vpisa bi zato pomenil neupravičeno prednost teh kandidatov v primerjavi z ostalimi," so navedli.

Na ministrstvu so pojasnili še, da novi zakon o visokem šolstvu študentom s posebnimi potrebami oziroma s posebnim statusom prinaša dodatne možnosti prilagoditev študijskega programa. Uvaja namreč "novo možnost študija na podlagi individualiziranega načrta prilagoditev študijskega programa". "Med prilagoditve po novem sodi tudi možnost, da študent napreduje in dokonča študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Prilagoditev študija pripravi visokošolski zavod po pogovoru s študentom, ki lahko ob vpisu ali kadar koli med študijem zaprosi za dodelitev posebnega statusa," so pojasnili.

Poseben status so si lahko kandidati doslej pridobili v prijavno-sprejemnem postopku, o njegovi dodelitvi je na podlagi individualne prošnje in ustreznih dokazil odločil pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda. Časnik Delo danes navaja, da je po podatkih visokošolskega ministrstva v tem študijskem letu v prvem prijavnem roku 1399 kandidatov oziroma 8,8 odstotka označilo, da želijo uveljavljati posebne potrebe oziroma pridobiti posebni status (športniki, kulturniki, tekmovalci na mednarodnih tekmovanjih, študenti starši) v izbirnem postopku.