STA novice / Vlada v DZ pošilja predlog zakona o plačah javnih uslužbencev in funkcionarjev, napotenih na delo v tujino (dopolnjeno)

Ramšak Pešec je pojasnila, da plače zaposlenih, ki so napoteni na delo v tujino, vključujejo v sistem plač v javnem sektorju v smislu, da bodo primerljive s plačami zaposlenih v Sloveniji ter določene v bruto višini in ne več kot neto prejemek. Poleg tega bodo tudi te plače vključene v sistem obračuna plač zaposlenih v upravi, kar doslej ni bilo možno, ter bo mogoče sproti spremljati finančne učinke.

Po navedbah državne sekretarke so za zaposlene, napotene na delo v tujini, predvidene tri vrste prejemkov. Prvi je osnovna plača, primerljiva tisti na primerljivih delovnih mestih v Sloveniji, povezana s količnikom, ki bo izražal zahtevnost dela na tem delovnem mestu v tujini. Prejemali bodo tudi povračila, stroške in druge prejemke, enako kot javni uslužbenci, zaposleni v Sloveniji. Tretja kategorija pa je t. i. odmena, povezana z njihovim bivanjem v tujini. Gre za povračila, vezana na opravljanje dela v tujini, med katerimi je omenila povračilo stroškov bivanja, šolnin, dodatek za oddaljenost.

Področje, ki ga ureja predlagani zakon, je bilo doslej urejeno z uredbo, kar pa se je skozi leta izkazovalo kot pomanjkljiva pravna podlaga. Z zakonom bi zdaj določili nabor pravic, osnovna pravila za njihovo določanje ter limite. Konkretna višina za posamezna delovna mesta in države, v katere so napoteni javni uslužbenci in funkcionarji, pa bi bila še vedno določena z uredbo, je pojasnila Ramšak Pešec. Ko gre za povračilo stroškov za bivanje v tujini, so se po njenih navedbah približali podobnim ureditvam v drugih državah na način, da ta odmena za napotene delavce v tujino ne bi bila predmet davčne obravnave in tudi ne osnova za prispevke.

Kot je povzela državna sekretarka, gre za bistveno spremembo v samem sistemu določanja in obračunavanja teh plač ter njihovo vključitev v plačni sistem javnega sektorja, zato je tudi prehodna določba za začetek uporabe tega zakona nekoliko daljša. Zakon se bo predvidoma začel uporabljati s 1. junijem prihodnje leto, do takrat pa mora biti sprejeta tudi uredba, ki bo določala konkretne višine plač, kot tudi odmen za posamezna delovna mesta in za posamezne države.

Na delo v tujino je napotenih približno 900 javnih uslužbencev, od tega približno 350 prek ministrstva za zunanje zadeve, 500 vojakov, 30 ali 40 učiteljev ter nekaj uslužbencev ministrstva za notranje zadeve, napotenih na različne misije.

"Dvig plač, predviden po tem zakonu in kasneje tudi konkretiziran v uredbi, je vezan na povprečni dvig plač v upravi v Sloveniji, ki je približno 22 odstotkov," je pojasnila Ramšak Pešec. Zaposlenim, ki so napoteni na delo v tujini, pa se bodo plače dvignile po dinamiki, kot velja za ostale javne uslužbencem, kar pomeni, da bodo končno vrednost plačnih razredov dosegli do 1. januarja 2028.

Bo pa celoten finančni učinek višji od samega dviga plač zaradi višjih davkov in prispevkov, ti se bodo namreč po novem obračunavali od plač, ki jih bodo dobivali za delo v tujini, in ne več od plač, ki bi jih imeli za delo v Sloveniji. Finančni učinek za posamezno leto je približno deset do 12 milijonov evrov, je navedla državna sekretarka.

Vlada je danes sprejela tudi uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, saj je bila ta, ki se trenutno uporablja, izdana na podlagi zakona o uravnoteženju javnih financ, so pojasnili v sporočilu po seji vlade. Kot so navedli, uredba med drugim ureja načrtovanje službenih potovanj v tujino, vrste stroškov, ki se povrnejo zaposlenemu, vključno z dnevnicami, pojem delegacije na službenem potovanju v tujino ter možnost kombiniranja službenega in zasebnega potovanja.

Uredba bo začela veljati s 1. januarjem 2026. Enako velja za uredbo o priznanjih in denarnih nagradah v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ki jo je vlada prav tako sprejela danes.

Za posebne delovne uspehe, dosežene na posameznih področjih dela ali pri opravljanju delovnih nalog, ki prispevajo k uspešnosti in učinkovitosti poslovanja ter krepitvi ugleda organa, zmanjšanju stroškov poslovanja ali skrajševanju delovnih postopkov, in za dolgoletno strokovno delo uredba določa možnost podelitve treh vrst priznanj javnim uslužbencem: pohvalo, plaketo in spominsko plaketo ob upokojitvi. Prejemnik plakete prejme tudi denarno nagrado, ki jo iz sredstev, namenjenih za plače in druge izdatke zaposlenim, zagotovi organ, v katerem je javni uslužbenec zaposlen, so zapisali.

Vlada je na današnji seji potrdila še strategiji razvoja prostovoljstva in nevladnih organizacij, obe za naslednjih pet let. Ramšak Pešec ju danes ni podrobneje predstavljala, saj bodo temu na ministrstvu za javno upravo namenili novinarsko konferenco v petek.