STA novice / Civilna družba poziva vlado k podpori zakonodaji za zaščito ljudi in okolja na ravni EU
petek, 5.12.2025
Ljubljana, 05. decembra (STA) - Civilna družba predstavnike vlade v javnem pismu poziva, da se v pogajanjih na ravni EU odločno postavijo v bran direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. Prepričani so, da EU pod pretvezo zmanjševanja administrativnih bremen v resnici razkraja ključno zakonodajo, ki naj bi ščitila ljudi in okolje.
Kot v javnem pismu vladi izpostavlja 11 nevladnih organizacij, civilna družba že desetletja opozarja na kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov v globalnih verigah podjetij. Med temi kot primere navajajo kršitve delavskih pravic v tekstilni industriji in proizvodnji elektronike, otroško delo pri nabiranju kakava in pridobivanju kobalta, uničujočo deforestacijo zaradi govedoreje in proizvodnje palmovega olja ter dobičke fosilne industrije na račun uničevanja planeta.
Ob tem so spomnili, da je svet za človekove pravice pri OZN že leta 2011 pripravil smernice o gospodarstvu in človekovih pravicah. Medtem ko je Francija tovrstno zakonodajo uvedla leta 2017, je EU zakonodajo, ki bi takšne smernice uresničila na ravni EU, pripravila, uskladila in sprejela lani. Gre tako za prvo evropsko zakonodajo, ki bi podjetja zavezala k obvladovanju tveganj v dobavnih verigah ter žrtvam omogočila dostop do sodišč v EU.
"Toda že nekaj mesecev kasneje je Evropska komisija predstavila zakonodajni sveženj omnibus I, ki naj bi poenostavil administrativna bremena. V resnici pa predlagane spremembe posegajo daleč preko administrativnih rešitev. Komisija med drugim predlaga izbris civilne odgovornosti podjetij za povzročeno škodo, drastično zmanjšanje števila podjetij, za katera bi zakon veljal, obveznost preverjanje le neposrednih dobaviteljev, ne celotnih verig, ter izbris obveze podjetij za izvajanje svojih podnebnih načrtov. Omnibus I tako ne odpravlja birokracije, odpravlja zaščito ljudi in planeta," so prepričani v organizacijah.
Opozarjajo tudi na izsledke raziskav, ki kažejo, da so se omenjeni predlogi komisije pojavili po intenzivnih pritiskih gospodarskih lobijev, predvsem fosilne industrije, in nekaterih držav izven EU (med njimi tudi ameriške in katarske vlade).
Kritični so tudi do tega, da je Evropska komisija zakonodajni predlog pripravila po hitrem postopku, brez javnega posvetovanja in brez obveznih analiz vplivov.
"Evropska ombudsmanka Teresa Anjinho je pred nekaj dnevi opozorila, da je Evropska komisija s tem kršila temeljna načela dobrega upravljanja. Ob tem je Evropski parlament v drugi polovici novembra prvič v zgodovini sprejel svoje stališče o omnibusu I s povezovanjem Evropske ljudske stranke in skrajne desnice, kar potrjuje nevaren premik v smeri korporativnih interesov na račun ljudi, demokracije in okolja," so prepričani nevladniki.
V luči tega, da je proces sprejemanja svežnja omnibus 1 trenutno v zadnji fazi oz. trialogu med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU, kjer države članice zastopajo predstavniki pristojnih ministrstev, slovensko vlado in njene predstavnike na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pozivajo, da se v pogajanjih odločno postavijo v bran direktivi in zaščiti človekovih pravic in okolja.
"To od slovenske vlade zahtevajo tudi mednarodno pravo, podnebne obveznosti, nedavna odločitev Mednarodnega sodišča ter javno mnenje. Raziskave namreč kažejo, da prebivalci Slovenije in EU želijo strogo zakonodajo, ki bi zagotovila odgovornost podjetij. Tudi velika večina srednje velikih podjetij podpira takšna pravila," so navedli.
V nevladnih organizacijah se pridružujejo tudi pozivu varuha človekovih pravic, ki je pred dnevi skupaj z Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravic opozoril na pomanjkljivosti zakonodajnih predlogov paketa omnibus I.
"Zakonodajni postopek za omnibus I je predvsem političen preizkus - ali bo Slovenija branila človekove pravice, delavske pravice in okolje ali bo podlegla pritiskom naftnih multinacionalk, interesom skrajne desnice in izsiljevanju tretjih držav," so podčrtali.
Med podpisnicami javnega pisma vladi so Amnesty International Slovenije, Afriški center, Delavska svetovalnica, Društvo Humanitas - center za globalno učenje in sodelovanje, Focus - društvo za sonaraven razvoj, Platforma Sloga, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera, Zavod Global, Zavod za pravično trgovino 3Muhe in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Zadnje novice
-
Ukrajina in Moldavija naredili nov korak na poti v EU (dopolnjeno)
14.7.2026 -
Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja
14.7.2026 -
DZ bo ponovno odločal o obravnavi novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
14.7.2026 -
Iz opozicije zaradi navedb o izobrazbi vnovični pozivi k odstopu Mijiča, Stevanović brez komentarja (dopolnjeno)
14.7.2026 -
V Bruslju podpisali sporazum o prostem gibanju med Gibraltarjem in Španijo
14.7.2026 -
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Bruselj s smernicami za trajnostni turizem v Naturi 2000
14.7.2026 -
Sindikati pričakujejo natančno časovnico usklajevanj v ESS glede demografskega sklada
14.7.2026 -
Ljubljanska občina v parkirni režim v soseskah do konca mandata ne bo posegala
14.7.2026 -
V pilotnem testiranju digitalnega evra bo sodelovala tudi NLB
14.7.2026 -
Spletna objava dopinških prekrškarjev združljiva s pravom EU
14.7.2026 -
Direkcija brez ponovitve razpisa za obnovo postaje Trbovlje
14.7.2026