STA novice / Državni svet z zahtevo za ustavno presojo zakona o urejanju trga dela

Lotriča je zmotil s septembrsko novelo spremenjeni prvi odstavek 163. člena zakona, ki določa kriterije za določitev agencijskega dela. Sprememba po njegovih besedah širi definicijo agencijskega dela na način, da po novem vključuje tudi poslovna razmerja, ki so po svoji naravi podizvajalske pogodbe.

Kot je pojasnil na današnji seji, širitev definicije agencijskega dela tako denimo po novem zajema specialna obrtniška dela v gradbeništvu in storitve čiščenja v hotelirskem sektorju.

S sprejetimi zakonskimi spremembami so bili po njegovih besedah številni podizvajalci čez noč postavljeni v režim strogo regulirane dejavnosti, ki zahteva dovoljenje za opravljanje dejavnosti in vpis v register, ki ga vodi pristojno ministrstvo.

"Gospodarski subjekti, ki opravljajo dejavnosti, ki zapadejo v razširjeno definicijo agencijskega dela, so zato izpostavljeni prekrškovnim sankcijam, izgubi pogodb in prekinitvam poslovanja, v zvezi s tem pa tudi odpuščanju zaposlenih. Hkrati so tudi uporabniki njihovih storitev izpostavljeni prekrškovnim sankcijam in motnjam v
opravljanju dejavnosti," je izpostavil.

Zaostritev pogojev za opravljanje storitev brez zagotovitve ustreznega prilagoditvenega obdobja posega v pravno varstvo prizadetih, je podčrtal. Obregnil se je tudi ob dejstvo, da je bila sprememba veljavne zakonodaje sprejeta po nujnem postopku, za kar da niso bili izpolnjeni poslovniški pogoji.

Izpodbijana določba zaradi postopka sprejemanja novele in zaradi svoje vsebine predstavlja več kršitev ustave, in sicer pravil zakonodajnega postopka, načela demokratičnosti, načela pravne države, načela varstva zaupanja v pravo ter prepovedi samovolje državne oblasti, pa tudi pravil o uveljavitvi zakona, je naštel.

Lotrič je prepričal številne državne svetnike, ne pa tudi tistih iz vrst sindikatov. Kot je danes dejala državna svetnica Lidija Jerkič, je bila novela zakona o urejanju trga dela usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu.

Razširitev definicije je bila uvedena, da bi se preprečilo širjenje poslovne prakse, kakršna je bila uveljavljena v Luki Koper, kjer so imeli veliko zunanjih izvajalcev storitev, "ki so na videz posredovali delo delavcev delodajalcu, v bistvu pa tam opravljali samostojno dejavnost, ki ni bila pokrita z nadzorom prvega delodajalca, torej Luke", je spomnila.

Novela zakona o urejanju trga dela je bila v DZ sprejeta junija, v veljavo pa je šla septembra. V manjšem delu je bil zakon nato popravljen še oktobra. Nekateri členi, tudi več tistih, povezanih z agencijskim delom, pa se bodo sicer začeli uporabljati šele januarja.