STA novice / Postopek imenovanja veleposlanikov določa zakon o zunanjih zadevah (pojmovnik)

Kandidat za veleposlanika se nato predstavi odboru državnega zbora za zunanjo politiko, ki o predstavitvi poda mnenje.

Ministrstvo za zunanjo politiko zatem državo sprejemnico zaprosi za agreman, vlada pa pošlje predlog za postavitev veleposlanika predsedniku republike.

Kot določa zakon, veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, objavljenem v Uradnem listu, in nato veleposlaniku izda poverilna pisma.

Če se predsednik republike odloči, da ukaza o postavitvi ne bo izdal, mora o tem obvestiti vlado.

Zakon o zunanjih zadevah tudi določa, da lahko minister za zunanje zadeve, če razmere tako narekujejo, vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda minister.

V 27. členu zakon o zunanjih zadevah določa pogoje, kdo je lahko imenovan za veleposlanika. To so diplomati, ki imajo najmanj 14 let delovnih izkušenj in so najmanj tri leta opravljali delo na diplomatskem delovnem mestu v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu. Poleg tega zakon omogoča, da lahko do deset odstotkov veleposlaniških mest zasedejo osebe, ki niso karierni diplomati - običajno gre za t. i. politično kvoto.

Še pred določitvijo predloga za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata v skladu s 27. členom zakona mnenje o usposobljenosti posameznega kandidata pripravi stalna avtonomna strokovna komisija, ki jo ustanovi vlada na predlog ministra za zunanje zadev.

Mnenje strokovne komisije glede kandidata je obvezujoče, minister pa vladi ob negativnem mnenju ne more posredovati predloga za imenovanje kandidata.

Strokovno komisijo sestavljajo predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, nekdanji veleposlanik in trije zunanji strokovnjaki s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava. Mandat članov komisije traja pet let, delo v komisiji pa je častno.

Ob zadnjih zapletih glede predloga za imenovanje veleposlanikov, ki ga je v torek potrdila vlada, se pojavljajo ugibanja, ali bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o postavitvi nekaterih kandidatov. V Sloveniji se je v preteklosti že zgodilo, da predsednik takšnega ukaza ni podpisal. Nekdanji predsednik Milan Kučan tega ni storil pred volitvami leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka, nekdanji predsednik Danilo Türk pa leta 2009 ob koncu prve vlade pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše.