STA novice / Vlada potrdila predloga zakonov s področja bančništva in finančnega sistema

Glavni cilj predloga zakona o bančništvu je nadgradnja veljavnega zakona, zlasti zaradi prenosa spremenjene evropske direktive, ki prinaša novosti na področju nadzorniških pooblastil Banke Slovenije in evropskih nadzornikov, novo ureditev sankcij za kršitve bančne zakonodaje, strožja pravila za podružnice iz tretjih držav ter novo regulacijo okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, ki je ključna za prilagoditev sektorja na podnebne izzive in trajnostne cilje EU.

Predlog zakona po navedbah ministrstva vključuje tudi nekatere druge dopolnitve, ki prinašajo dodatno uskladitev z evropsko zakonodajo in prakso, izboljšujejo preglednost ter povečujejo učinkovitost postopkov nadzora.

Po današnji potrditvi v vladi se spreminjajo zakoni o finančnih konglomeratih, o prevzemih, o revidiranju, o gospodarskih družbah, o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, o hipotekarni in komunalni obveznici ter o izvajanju uredb EU o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih, o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu, o trgih kriptosredstev ter o evropskih zelenih obveznicah, neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice, in za obveznice, povezane s trajnostjo.

Ob zavedanju, da je dostop do informacij pomemben vidik kapitalskih trgov, so regulatorji držav z najrazvitejšimi trgi kapitala, na primer v ZDA in na Japonskem, uvedli centralno dostopno točko za strojno berljive podatke. V EU so kapitalski trgi regulirani na decentraliziran način, zato je EU večinoma na decentraliziran način oblikovala zbiranje in razširjanje tovrstnih informacij. Ker to otežuje dostop do podatkov, EU vzpostavlja enotno evropsko točko dostopa do teh informacij.

Predlog zakona določa pristojne organe za zbiranje podatkov, med katerimi so Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ter Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. Vsak od teh organov ima jasno opredeljeno področje odgovornosti, kar zagotavlja učinkovito zbiranje informacij na področjih, za katera so ti organi že pristojni.

Uvedeni bodo predpisani formati, v obliki katerih bodo zavezanci poročali podatke, saj standardizacija formatov omogoča lažjo obdelavo in izmenjavo podatkov ter zagotavlja skladnost z zahtevami predpisov EU. Pristojni organi za zbiranje podatkov bodo morali zagotoviti, da se zbrane informacije pravočasno in v ustrezni obliki predložijo v sistem enotne evropske točke dostopa, kar bo omogočilo centraliziran dostop do vseh predloženih informacij na ravni EU.

Za zagotovitev učinkovite in nemotene vzpostavitve enotne evropske točke dostopa je predviden postopen prenos rešitev v nacionalno zakonodajo, ki subjektom in pristojnim organom omogoča ustrezno prilagoditev sistemov in procesov ter zagotavlja operativno stabilnost.