STA novice / Odbor DZ prek novele za izvajanje sheme posojil za javna stanovanja pri SID banki

Z novelo naj bi odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki se nanašajo na dodelitev sredstev SID banki za subvencije obrestne mere za 30-letna posojila s fiksno enoodstotno obrestno mero za občine, lokalne stanovanjske sklade in neprofitne stanovanjske organizacije za gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner, gre za tehnične dopolnitve, da bo lahko shema zaživela in sicer bi se sredstva SID banki za subvencije obrestne mere zagotovilo vnaprej in jih deponiralo na posebnem računu pri banki Slovenije, s čimer se bi uskladila časovna dinamika v okviru ukrepa. "Zakon o financiranju zagotavlja sredstva za financiranje za 10 let, medtem ko se bodo subvencije obrestne mere dodeljevale potencialno naslednjih 40 let - če bo zadnje 30-letno posojilo dodeljeno čez 10 let," je pojasnil.

Po predlogu bi zakon še naprej določal, da se za gradnjo in obnovo stanovanj zagotovi skupno ena milijarda evrov do leta 2034, ne bi bilo pa več izrecne navedbe, da se ta sredstva zagotovi iz državnega proračuna.

Po sprejemu zakona sta Evropska investicijska banka (EIB) in Razvojna banka Sveta Evrope (CEB) napovedali sodelovanje pri financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj v Sloveniji - njuna sredstva naj bi bila vključena v shemo pri SID banki -, poleg tega bo iz kohezijskih sredstev za zagotavljanje stanovanj namenjenih skoraj 42 milijonov evrov. Proračuna za leti 2026 in 2027 na podlagi tega zakona predvidevata po 75 milijonov evrov za povečanje namenskega premoženja Stanovanjskega sklada RS, pri čemer bodo po načrtu ta sredstva v celoti namenjena za program sofinanciranja občinskih projektov, je povedal Ploštajner.

Prek mehanizma pri SID banki bo po njegovih besedah zagotovljenih do 65 milijonov evrov posojil letno.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na morebitno spornost predloga z vidika pravilne opredelitve vira sredstev in njihovega beleženja ter ustavnega določila, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države.

Zvonko Černač (SDS) je bil kritičen, da ni podlage za izvajanje tega zakona, torej novega nacionalnega stanovanjskega programa, pogrešal je tudi seznam naložb z roki za izvedbo, ki se bodo financirala s temi sredstvi. V širši razpravi je med drugim opozoril na spreminjajoče se napovedi koalicije glede novih stanovanj in spomnil na predloge priporočil SDS za izboljšanje stanja na stanovanjskem področju in pri tem ponovil stališče, da se država ne bi smela osredotočati le na gradnjo javnih najemnih stanovanj, ampak bi bilo treba za bolj dostopna stanovanja ukrepati tudi na področjih najemnin, prostorske politike, posojil za nakup stanovanj, davčne politike, podpore mladim.

Predsednik odbora Milan Jakopovič (Levica) je menil, da so ukrepi po tem zakon del zagona sistema, ki lahko v naslednjem desetletju "bistveno spremeni podobo javnega najemnega fonda v Sloveniji in s tem olajša življenje tistim, ki danes plačujejo najvišjo ceno stanovanjske krize - mladim družinam, starejšim, zaposlenim z nizkimi in srednjimi dohodki".

Darko Krajnc in Sara Žibrat (oba Svoboda) sta med drugim poudarila, da ne gre samo za t. i. socialna stanovanja, ampak tudi za stanovanja za mlade in mlade družine, ter da je zakona postavil temelje za gradnjo javnih najemnih stanovanj za 10 let, da ne bodo skladi in občine odvisni od posameznih razpisov.