STA novice / Predlog zakona o STA v DZ, v njem vendarle tudi omejitev dolžine agencijskih novic

Čeprav je ministrica Asta Vrečko v četrtek dejala, da v predlogu zakona ni več določene dolžine agencijskih novic, pa temu ni tako, je pa omejitev s prvotnih 3000 znakov dvignjena na 7000 znakov. "Agencijska novica je novica, ki na točen, objektiven, verodostojen, ažuren in jedrnat način sporoča informacije ali vsebine o pomembnih in aktualnih dogodkih in katere obseg, razen v primeru tematskih vesti, ne presega 7000 znakov s presledki," piše v predlogu zakona, ki je bil potrjen na vladi.

Je bilo pa v vladnem postopku iz predloga res črtano določilo, ki je vlado zavezovalo, da na vsakih deset let pripravi oceno, ali ob upoštevanju razvoja medijskega trga še obstaja potreba po izvajanju dejavnosti agencije.

Vladni predlog v primerjavi s tistim, ki ga je ministrstvo poslalo v vladni postopek, tudi nekoliko podaljšuje rok za uskladitev aktov STA z zakonom s treh na šest mesecev, načrtovanje plana pa bo narejeno na podlagi mesečne in ne tedenske analize objavljenih novic.

Z novim zakonom želi vlada okrepiti finančno in institucionalno neodvisnost STA. Ministrica Vrečko je v četrtek tako ocenila, da je STA "v varnih rokah" in nanjo ne bo več možno izvajati pritiskov, kot jih je bila deležna v preteklosti, tudi z zamrznitvijo financiranja.

Predlog med drugim prinaša novo definicijo javne službe STA, ki jo opredeljuje kot gospodarsko javno službo informiranja. Vanjo bi po novem sodilo tudi izvajanje javne medijske storitve tiskovne agencije v slovenskem in angleškem jeziku za potrebe izdajateljev medijev in drugih naročnikov, ki torej za te storitve plačujejo naročnino. V njej ostaja tudi priprava in objava kratkih povzetkov agencijskih novic na spletnem mestu.

Direktorica STA Mojca Prelesnik je v prvem odzivu na vladno sprejetje osnutka novega zakona STA poudarila, da je "po boju za ObSTAnek, ko je vlada Janeza Janše za več kot 300 dni ustavila financiranje STA, nujno, da se takšni politični pritiski na svobodo medijev, ki so spodbudili celo sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, ne ponovijo več".

Nov zakon o STA torej potrebujemo, "da bi se v prihodnje preprečili taki ekscesi in politični pritiski na neodvisnost in samostojnost STA, nacionalne tiskovne agencije, ki je hrbtenica medijske krajine v Sloveniji", je poudarila.

Izpostavila je sicer, da morajo zadnjo različico predloga zakona na STA še preučiti, saj je precej kompleksen. "Po prvem pogledu sicer lahko opazimo, da je vlada sledila več našim predlogom in pripombam, ki smo jih podali na predlog, ki je bil poslan v vladni postopek. Ni na primer več potrebe po vladnem presojanju na vsakih deset let, ali je še potrebno državno sofinanciranje javne službe, ki jih za slovenske medije opravlja STA, kar je odpiralo možnosti za potencialne politične pritiske," je spomnila.

Po drugi strani je v zakonskem predlogu ostalo določilo, da vlada potrjuje cenik storitev STA. "Upamo, da to ne bo nikoli razlog za zaviranje razvoja agencije, ki je vedno usmerjen v zagotavljanje ustavne pravice do obveščenosti in javnega interesa na področju medijev," je izpostavila direktorica STA.

"Končno oceno zakonskega osnutka bomo lahko podali, ko ga bomo preučili, predvsem pa bo treba še počakati na zaključek zakonodajnega postopka, torej na končno obliko zakona, kot ga bodo sprejeli poslanci," je še dodala.