STA novice / Odbor DZ za uvedbo prekrškov zaradi neprilagoditve objektov invalidom

Po predlogu, ki ga je predstavil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan, se prilagoditve objektov v javni rabi opravijo z gradbenimi deli in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi znaki, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami, pri čemer morajo biti obstoječi objekti v javni rabi, ki so tudi dejansko v uporabi, za invalide prilagojeni vsaj tako, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi, so na voljo javnosti in do njih invalidi dostopajo znotraj objekta.

Predlagana je pravna podlaga gradbeni inšpekciji, da bo lahko opravljala nadzor nad prilagoditvijo že obstoječih objektov v javni rabi, tudi če se ti ne bodo rekonstruirali.

Predlog prav tako določa, da je inšpekcijski zavezanec lastnik objekta ali dela objekta v javni rabi oziroma upravljavec stvarnega premoženja države ali samoupravne lokalne skupnosti. Po predlogu se bo prekrškovni postopek začel šele dve leti po uveljavitvi predlaganega člena, ki opredeljuje prekrške. Kljub temu pa bodo pristojni inšpektorji lahko zavezancem izrekali ukrep odprave nepravilnosti in tako zavezancu postavili rok, do katerega bo moral prilagoditi objekt ali del objekta v javni rabi.

Komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide predloga ne podpira. Če že mora priti do zamika pri začetku uporabe prekrškovnih določb, bi bil sprejemljiv največ šestmesečni zamik, dve leti pa je preveč, so ocenili.

Tudi Zagovorniku načela enakosti se predlagani rok za začetek prekrškovnega postopka ne zdi primeren. Odpustkov po 15 letih, kolikor je bilo časa za prilagoditev objektov v javni rabi, po njegovem mnenju ne bi smelo biti. Enakega mnenja so bili v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS).

Državni sekretar Juvan pa je pojasnil, da je veljavni zakon o izenačevanju možnosti invalidov res določil, da je treba najpozneje do 11. decembra prilagoditi objekte v javni rabi. Vendar pa ne določa prekrškov in glob zanje, tako da slednjih po veljavnem zakonu sploh ni mogoče izrekati, je opozoril.

Zveza paraplegikov Slovenije ima več predlogov za izboljšanje besedila. Zapis, da je prilagoditev potrebna delno ali v celoti, po njihovem mnenju predstavlja stranska vrata za izogibanje prilagoditvi v celoti.

V razpravi poslancev je Andreja Živic iz Svobode opozorila, da predlog lajša vgradnjo dvigal. Inšpektorski nadzor pa bo po njenem mnenju pohitril prilagajanje objektov v javni rabi. Soniboj Knežak iz SD pa je dejal, da ga je "sram, ker v državi v 15 letih nismo mogli zagotoviti elementarnih pravic invalidom". Ta kritika se po njegovih besedah nanaša na vse vlade v zadnjih 15 letih.

Predsednik odbora Milan Jakopovič iz Levice je bil medtem kritičen do fizične nedostopnosti pri prostorih poslanskih skupin. Tako oseba na invalidskem vozičku denimo v prostore poslanske skupine Levice v DZ ne more, je povedal.

Alenka Helbl iz SDS je zagotovila, da v SDS ne bodo nasprotovali predlogu. Pozvala pa je k prizadevanjem, da bodo objekti v javni rabi dostopni tudi v dejanskem življenju, ne le na papirju.

Na seji so potrdili tudi tri dopolnila, ki so jih poslanske skupine koalicije vložile na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ.

Odbor je danes potrdil tudi dopolnjeni predlog novele zakona o socialnem varstvu. Zanj je glasovalo devet poslancev, proti pa ni bil noben. Sprejeli so tudi več dopolnil poslanskih skupin koalicije.

V okviru podpore v skupnosti za odrasle bo stanovalcem socialnovarstvenih zavodov po predlogu omogočeno, da se na tej podlagi preselijo iz ustanov v skupnost in tam prejemajo novo storitev, ki se imenuje podpora v skupnosti. Predlog pa ureja tudi podporo družinam z otroki z oviranostmi ali s hudo bolnimi otroki, je povedal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič.

V razpravi poslancev je Andreja Živic iz Svobode pozdravila predlog, po katerem družine z otroki s posebnimi potrebami in zelo bolnimi otroki ne bodo več brez pomoči. Prav tako vidi kot zelo dobrodošlo predlagano uvedbo podpore v skupnosti za odrasle osebe.

V SDS predlogu po besedah Alenke Helbl iz te poslanske skupine ne bodo nasprotovali, ker je deinstitucionalizacija potrebna. Vendar pa jo je treba izvajati premišljeno, je opozorila. Prav se ji zdi, da bo življenje v instituciji še vedno mogoče. Po njenem opozorilu namreč nekateri zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo to obliko.