STA novice / Nekdanjemu prvemu možu Nove KBM Kovačiču zaradi poslov s hrvaškimi nepremičninami tri leta zapora (daljše)
ponedeljek, 15.12.2025
Maribor, 15. decembra (STA) - Nekdanjega prvega moža Nove KBM Matjaža Kovačiča in soobtožena Igorja Šujico in Borisa Cekova je mariborsko okrožno sodišče danes spoznalo za krive očitkov v zvezi z domnevno spornim dodeljevanjem bančnih kreditov za nepremičnine na Hrvaškem. Kovačiču je izreklo tri leta zapora in stransko kazen 15.000 evrov. Sodba še ni pravnomočna.
Kovačiča je sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šošterič spoznal za krivega zlorabe položaja ali pravic, ker naj bi skupaj s tedanjo članico uprave banke Manjo Skernišak pred nekaj manj kot 20 leti omogočil odobritev osmih kreditov za pridobitev nepremičnin na Hrvaškem. Zemljišča so najprej kupila projektna podjetja, nato pa je družba Multiconsult s pomočjo kreditov banke v zelo kratkem času, a za precej višjo ceno, odkupila poslovne deleže teh podjetij in tako prišla do zemljišč.
S tem naj bi Kovačič in Skernišak pridobila več osebam protipravno premoženjsko korist in oškodovala banko za skupno 25,7 milijona evrov.
Nekdanji direktor KBM Leasinga Igor Šujica in njegov predhodnik Boris Cekov sta bila spoznana za kriva pomoči pri tem kaznivem dejanju. Prvemu je sodišče prisodilo eno leto in šest mesecev zapora, drugemu eno leto zapora.
Kot je v obrazložitvi navedla sodnica Dobčnik Šošterič, je bilo v tem obsežnem sodnem postopku ključno vprašanje, ali so obtoženi ob odobritvi omenjenih kreditov vedeli za prvotne cene nepremičnin. Glede na izjave prič, elektronsko komunikacijo in druge dokaze je po ocenah sodišča očitno, da so vedeli, kar utemeljuje očitek o naklepnem protipravnem dejanju.
Kovačič bo moral, če bo sodba postala pravnomočna, poravnati tudi del stroškov sodnega postopka. Pritožbo na sodbo sta danes že napovedala zagovornika Kovačiča in Šujice, medtem ko bo tožilstvo o morebitni pritožbi na višino izrečene kazni še razmislilo.
Tožilka Mojca Petan Žura je za nekdanjega prvega moža takrat še državne banke sicer predlagala štiri leta in pol zapora, skupaj z dvema že izrečenima pravnomočnima kaznima pa izrek enotne zaporne kazni v višini devet let. Sodišče se glede enotne zaporne kazni danes ni opredelilo.
Za Šujico je tožilka predlagala štiri leta zapora, za Cekova pa leto dni alternativnega prestajanja kazni z delom v splošno korist, o čemer se sodišče prav tako še ni dokončno opredelilo. Oškodovano banko je s premoženjsko-pravnim zahtevkom za povračilo škode napotilo na pravdo. Pooblaščenec banke Velimir Cugmas je povedal, da bo glede nadaljnjih korakov treba počakati na pisno obrazložitev sodbe.
Obramba obtoženih, ki je predlagala oprostilno sodbo, še naprej vztraja, da so očitki neutemeljeni. "Sodišče ni pojasnilo, na podlagi česa sklepa, da so določeni ljudje v Mariboru na banki nekaj vedeli in na podlagi česa so to vedeli preostali obtoženi. Tega nam ni razkrilo ne tožilstvo v obtožnici ne dokazni postopek. V kazenskem spisu ni nobenega dokaza, da bi kdorkoli izmed obtoženih, razen Tomislava Blagusa, bil seznanjen z razlikami v cenah," je v izjavi za medije po razglasitvi sodbe povedal odvetnik Šujice Nenad Zečević.
Tudi Kovačičev zagovornik Črt Šatej je napovedal pritožbo. "Dejstvo, ki ga je izpostavilo sodišče, da sta kreditna referentka in eden od zaposlenih v komerciali vedela za predhodne cene, po katerih so se nepremičnine kupovale, pač v ničemer ne pomeni, da bi to vedela tudi uprava banke," je izpostavil.
Nobenega od obtoženih danes ni bilo na razglasitvi sodbe.
Manji Skernišak zaradi zdravstvenih težav sodijo ločeno, v ločenih postopkih pa še vedno poteka tudi sojenje več hrvaškim državljanom. Zadeva naj bi sicer zastarala konec prihodnjega leta.
Po poročanju časnika Večer je bilo zaradi bančnega kriminala v Sloveniji doslej obsojenih več kot 30 bančnikov. Od začetka pregona bančnih kaznivih dejanja do letošnjega novembra je bilo po podatkih specializiranega državnega tožilstva izdanih 30 pravnomočnih sodb, med njimi 23 obsodilnih, ki zajemajo 49 oseb, od tega 31 bančnikov. Skupna ugotovljena protipravna premoženjska korist v teh pravnomočnih primerih presega 113 milijonov evrov, še navaja Večer.
Zadnje novice
-
Ministrstvo predlaga peto spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike
28.8.2026 -
Svet romske skupnosti poziva vlado k novemu pristopu reševanja romskih vprašanj
28.8.2026 -
Nevladniki opozarjajo na škodljive posledice sprejetja novele zakona o tujcih
28.8.2026 -
Ministrstvo z osnutkom zakona o skladu za redke bolezni otrok
28.8.2026 -
Ostrc: Denar in zmogljivosti tja, kjer jih pacienti potrebujejo
28.8.2026 -
Za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe tudi 375 evrov dodatka za izvajalce oskrbe na domu
27.8.2026 -
Novela zakona o RTVS že tretji predpis v kratkem času, ki Varuhu zmanjšuje pomen brez predhodnega posvetovanja
27.8.2026 -
Predlog novele zakona o RTVS posega v vodenja zavoda (seznam)
27.8.2026 -
Predsednica uprave RTVS Gorščak: Novela zakona o RTVS posega v neodvisnost zavoda
27.8.2026 -
Ukrepi glede beračenja morajo po navedbah Varuha temeljiti na človekovih pravicah
27.8.2026 -
Slovenija bo za posebno predstavnico EU za človekove pravice predlagala Verico Trstenjak
27.8.2026 -
Po oceni vlade kavcijski sistem za embalažo pijač še pet let ne bo potreben
27.8.2026