STA novice / Leto 2026: Volili bomo tudi nova občinska vodstva (I) (tema)

Tokratne lokalne volitve bodo devete po vrsti v samostojni Sloveniji. Prve so decembra 1994 potekale v takrat novoustanovljenih 147 občinah. Danes je občin precej več; do večje drobitve je prišlo v dveh delih, prvič leta 1998 in drugič leta 2006. Prihajajoče volitve bodo četrte po vrsti, ki bodo potekale v skupno 212 občinah.

Pričakovati je, da bo glavnina predvolilnih aktivnosti strank, neodvisnih kandidatov in list, s katerimi si bodo poskušali zagotoviti čim uspešnejši nastop na lokalnih volitvah, potekala po parlamentarnih volitvah, ki bodo spomladi. Aktualni župani, ki bodo šli v boj za nov mandat, bodo ob tem nedvomno stavili tudi na projekte, ki v občinah potekajo ali so še načrtovani.

Izkušnje s preteklih volitev kažejo, da so župani pri vnovičnih kandidaturah precej uspešni. Na prejšnjih je denimo izmed 212 županov funkcijo ohranilo kar 147. Marsikje sicer aktualni župani sploh niso imeli izzivalca; v približno četrtini občin je kandidiral le en kandidat, v veliki večini aktualni župan. Še v približno četrtini občin pa sta se v župansko tekmo vključila le po dva kandidata.

Da število kandidatov ni večje, je razlogov zagotovo več, morda pa bo koga h kandidaturi spodbudilo tudi boljše plačilo, ki so ga s plačno reformo predvideli za župane. Do leta 2028 naj bi se njihove plače precej zvišale, in sicer za od nekaj manj kot 55 do 71 odstotkov. Najnižja županska plača, predvidena za župane občin z do 2000 prebivalci, je določena v višini 4603 evre bruto. Plača župana Ljubljane, ki je med župani na plačni lestvici najvišje, pa bo 8072 evrov bruto.

Nekateri župani si želijo tudi več vpliva na odločanje na državni ravni. V začetku leta 2024 je bilo ustanovljeno Združenje neodvisnih županj in županov, nato je avgusta letos zaživela še stranka Skupnost - Zveza list lokalnih skupnosti, pri ustanavljanju katere je sodelovalo več županov. Večinoma gre za župane, ki so tudi člani omenjenega združenja, na čelu združenja kot stranke pa je hrastniški župan Marko Funkl.

Kot ključno prioriteto izpostavljajo stalen regionalni razvoj in prostorsko pravičnost oz. podobno dostopnost ne le do storitev, ampak tudi do zemljišč, stanovanj, zdravnika, ipd. po celotni Sloveniji. Ob ustanovitvi stranke so pojasnili, da dolgoročni cilj vidijo v vodenju države. Na parlamentarnih volitvah 2026 sicer ne bodo sodelovali, si bodo pa aktivno prizadevali, da še povečajo mrežo pred lokalnimi volitvami. V stranki je trenutno 14 županov, pogovarjajo se tudi z nekaj listami, ki še nimajo župana, je pojasnil Funkl.

Če se bo kateri od županov odločil kandidirati za poslanca in bo izvoljen, pa se bo moral odločiti zgolj za eno od funkcij. Hkratnega opravljanja obeh - županske in poslanske - jim namreč leta 2011 sprejeta zakonodaja ne dovoljuje.

Lokalne volitve 15. novembra

Lokalne volitve razpiše predsednik DZ, dan glasovanja pa je določen že z zakonom. Z novelo zakona o lokalnih volitvah, sprejeto leta 2017, so namreč kot stalen datum rednih lokalnih volitev določili tretjo nedeljo v novembru.

Pred štirimi leti so tako volitve potekale 20. novembra. V občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ni uspelo zbrati večine glasov, je 4. decembra sledil še drugi krog. Letos bodo lokalne volitve 15. novembra, drugi krog županskih volitev, ki se opravi 14 dni po prvem, pa bo tako 29. novembra.

Za izvedbo volitev bodo veljala nekoliko spremenjena pravila. Konec leta 2024 sprejeta novela zakona o lokalnih volitvah namreč, sledeč odločbi ustavnega sodišča, na novo ureja volilni spor. Med drugim bo po novem poleg kandidatov oz. predstavnikov liste kandidatov imel prav vsak volivec možnost, da vloži ugovor.

Proces izvedbe volitev naj bi bil bolj digitaliziran, saj novela daje pravno podlago za povezovanje različnih evidenc in upravljanje osebnih podatkov. Pri določanju volilnih enot ne velja več, da mora volilna enota obsegati območje ene ali več krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti, če je občina razdeljena na takšne skupnosti. Tudi za te občine so namreč določili, da volilna enota obsega območje enega ali več naselij ali dela naselja.

Zaradi oblikovanja volilnih enot je sicer moralo več kot 60 občin že popravljati občinske odloke. Ministrstvo za javno upravo je namreč ugotovilo, da volilnih enot za volitve v občinski svet niso imele oblikovanih tako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev, ampak so bile med volilnimi enotami bistvena odstopanja, s tem pa je bilo kršeno načelo enakosti volilne pravice. Od skupno 65 občin neskladja niso odpravili le še v treh, to so Kuzma, Luče in Šalovci. Njihove občinske odloke pa bo na zahtevo vlade presojalo ustavno sodišče.

V volilnem letu višja povprečnina, a tudi stroški

Letos je bil spremenjen tudi zakon, ki ureja financiranje občin. Med drugim je sprememba prinesla možnost izdaje občinskih obveznic in zadolževanje v tujini pri mednarodnih razvojnih bankah, povečanje možnega obsega zadolževanja z desetih na 15 odstotkov in uvedbo sanacijskega postopka za trajno nelikvidne ali prezadolžene občine.

V izračunu stroškov, ki so izhodišče za določitev povprečnine, se po novem upošteva tudi medletna rast stroškov. Povprečnino za prihodnje leto so nato določili za dobrih 63 evrov višje od letošnje. Občinam pa se za zmanjševanje objektivnih razlik od leta 2024 namenja tudi dodatna sredstva v višini 1,5 odstotka dohodnine, prihodnje leto približno 54 milijonov evrov.

A v občinah opozarjajo, da kljub tem uskladitvam še vedno ostaja razkorak med prihodki in stroški, ki jih imajo z izvajanjem zakonskih nalog. Ti se med drugim povečujejo zaradi plačne reforme v javnem sektorju, ki je prinesla zvišanje plač tudi v lokalni samoupravi. Prihodnje leto bodo občine krile tudi del sredstev za božičnico, iz državnega proračuna jim bo povrnjenih 60 odstotkov, medtem ko jim bodo letos povrnjeni v celoti.