STA novice / Ustavno sodišče umaknilo prepoved dodatnega dela zdravnikov pri zasebnikih (zbirno)

Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru 49. člena ustave. Odločitev so sprejeli soglasno.

Skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, je sicer krepitev sistema javne zdravstvene službe in ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja sicer primerna, so zapisali. Vendar pa popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec.

Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe, so navedli.

Predlagatelji ustavne presoje so izpodbijali tudi določbo, ki onemogoča zdravstvenemu delavcu, da bi kot samostojni podjetnik opravljal storitve v mreži javne zdravstvene službe. A je ustavno sodišče presodilo, da sicer posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je varovana v 74. členu ustave, vendar pa se to pravico lahko omeji zaradi javne koristi. Javna korist, ki je v krepitvi sistema javne zdravstvene službe, je večja, kot so negativne posledice, zato ta izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, so presodili sodniki.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel odločitve ne jemlje kot nezaupnice, saj so ustavni sodniki ocenili, da so cilji zakona primerni. Napovedala je, da bodo na ministrstvu odločbo preučili sicer še natančno in ugotovili, kako jo pravilno uresničiti.

Tudi premier Robert Golob je v odzivu poudaril, da je sodišče v pomembnem delu razumelo vladna stališča. "Cilj, ki ga zasledujemo, ostaja isti, krepitev javnega zdravstva in njegova dostopnost za vse. Najpomembnejše pa je, da ključne usmeritve zdravstvene reforme ostajajo v veljavi," je poudaril premier. Usmeritve ustavnega sodišča, presojo katerega spoštuje in ji v celoti zaupa, pa bodo v pomoč pri iskanju odmerjene rešitve, s katero se bo nadomestilo to, ki je ustavno neustrezna, je zapisal.

Ocenil je še, da je ustavno sodišče opravilo zelo zahtevno tehtanje med svobodo dela in cilji, za katere se zavzema vlada.

Tudi ministrica za zdravje je opozorila, da je ustavno sodišče zakonsko rešitev označilo kot neustavno zato, ker je ugotovilo, da regulacijo dela med javnim in zasebnim lahko dosežemo z že obstoječimi vzvodi. Zato zdaj pričakuje, da bodo direktorji o izdaji soglasij odločali odgovorno ter na podlagi zakona in pogojev, zapisanih v noveli, ki tudi po odločitvi ustavnega sodišča ostajajo.

"Javni zdravstveni zavodi lahko delujejo, če se vsi obnašamo odgovorno in se soglasja izdajajo takrat, ko so pogoji za soglasje izpolnjeni. Če bodo to upoštevali, bo teh soglasij izdanih manj," pričakuje ministrica.

"Tudi zadnji medijsko izpostavljeni primeri, kot je primer dvojnega dela v Novem mestu, so pokazali, kako zelo pomembno je, da direktorji odgovorno presojajo, ali so pogoji za izdajo soglasja izpolnjeni in da ta soglasja odgovorno izdajajo," je opozorila.

Zelo zadovoljni pa so z odločitvijo ustavnih sodnikov zdravniki. Po besedah predsednice Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helene Mole, kjer so vložili pobudo za oceno ustavnosti, odločitev ni nepričakovana. Meni, da je bila večina škode že narejene, saj bo težko doseči vračanje zdravnikov, ki so odšli. Po besedah Mole je težava tudi, da ni prišlo do prave zdravstvene reforme, ki bi jo javni zdravstveni sistem po njenih ocenah že zares krvavo potreboval.

Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenija Bojane Beović je ustavno sodišče odpravilo del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj. Izpostavila je tudi ugotovitev sodišča, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. "Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je pristavila.

Upa, da bo po odločitvi ustavnega sodišča več zdravnikov ostalo v zdravstvenem sistemu, "mogoče lahko malo optimistično računamo, da se bo vrnil tudi kdo, ki je že odšel", je dejala.

Odločitev so pozdravili tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Ob tem so opozorili, da je odločitev ustavnega sodišča potrditev protiustavnosti in škodljivosti, na kar so s stroko opozarjali že v času zakonodajnega postopka. V izjavi so zapisali še, da prepoved javnega zdravstva ni okrepila, temveč je le posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev.

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi v številnih političnih strankah. Medtem ko so zlasti v koalicijskih strankah prepričani, da je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva še vedno nujna, so predvsem v večjih opozicijskih strankah prepričani, da je z odločitvijo padel temelj zdravstvene reforme.

DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila.