STA novice / Založniki opozarjajo na negativne posledice zakonskih sprememb potrjevanja učnih gradiv, ministrstvo očitke zavrača

Sprememba pri potrjevanju učnih gradiv je bila po oceni odbora zbornice založnikov, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), opravljena "brez pravega premisleka, ob neupoštevanju jasno izraženega mnenja strokovne javnosti, mimo zahtev veljavne zakonodaje ter dialoga z učitelji in šolskimi založniki". Kot so zapisali v sporočilu, so ministrstvo za vzgojo in izobraževanje večkrat opozorili, da je nesprejemljivo uvajati pomembne spremembe brez posvetovanja z vsemi deležniki, "še zlasti če bo omejilo avtonomijo učiteljskih aktivov z administrativnim vsiljevanjem, katere tipe učnih gradiv lahko uporabljajo in katerih ne".

"Ministrstvo je namreč razkrilo načrtovan poseg na tem področju skozi t. i. smernice Zavoda RS za šolstvo, ki naj bi določale, katere tipe učnih gradiv naj učiteljski aktivi uporabljajo pri posameznih predmetih," so navedli. Ministrstvu očitajo, da je osnutek smernic, ki je bil za številne v stroki nesprejemljiv, "preprosto skrilo", njihova omemba pa se je na presenečenje vseh deležnikov kot dopolnilo koalicije znašla v besedilu novega zakona o potrjevanju učnih gradiv.

Kot so zapisali, bo po decembra sprejetem zakonu strokovni svet za splošno izobraževanje lahko potrjeval le tista učna gradiva, ki jih v svojih smernicah priporoča zavod za šolstvo, zato drugih učitelji tudi ne bodo mogli uporabljati. "Ne moremo pristati na tako grob in popolnoma netransparenten poseg, četudi bi bile končne smernice bolj smiselne kot njihov prvi osnutek," so navedli.

Uvedba predlaganih ukrepov bi imela po njihovih navedbah "resne negativne gospodarske posledice tudi za slovenske šolske založnike". "Omejevanje dovoljenih oblik učnih gradiv, negotovost glede potrjevanja ter nepredvidljivost regulacije tega segmenta bi neposredno ogrozili poslovanje založb, zmanjšali vlaganja v razvoj kakovostnih učnih gradiv ter dolgoročno vodili v krčenje ponudbe. Posledice takšnih ukrepov bi se neizogibno prenesle tudi na učitelje in učence," so navedli.

Na ministrstvu so v odzivu za STA poudarili, da je bil zakon o učnih gradivih sprejet skladno z veljavnim normativnim okvirom, v času priprave je bila njegova vsebina tudi objavljena na portalu eDemokracija.

"V parlamentarnih razpravah je bilo poudarjeno, da namen zakona ni centralizacija odločanja ali omejevanje strokovne svobode, temveč vzpostavitev jasnega, preglednega in kakovostnega sistema učnih gradiv, ki bo dolgoročno v korist učencev," so navedli. Izpostavili so dolžnost države, da "postavi minimalne standarde kakovosti in zagotovi, da gradiva, ki jih uporabljajo učenci, izpolnjujejo strokovne, pedagoške in razvojne kriterije".

Pojasnili so tudi, da ministrstvo redno vodi dialog z založniki, da zakon "ne izključuje založnikov, temveč vzpostavlja enake, transparentne pogoje za vse, ki želijo sodelovati na področju učnih gradiv".

Smernice zavoda za šolstvo po njihovih navedbah trenutno še niso sprejete in tudi ne javno dostopne, zavrnili so očitek, da naj bi se uvajale netransparentno. Ob tem so poudarili, da zakon in predvidene smernice ne posegajo v avtonomijo učiteljev pri izbiri pedagoških pristopov, metod dela in dodatnih virov. "Učitelji bodo še naprej samostojno in strokovno odločali o poteku pouka. Ureditev se nanaša izključno na učna gradiva, namenjena neposredni uporabi učencev, ki morajo biti pred uporabo strokovno preverjena in potrjena," so navedli.

Glede opozoril odbora za učbenike, da pravilnik o potrjevanju še ni bil sprejet in da zaradi neveljavnosti prejšnjega pravilnika trenutno ni zagotovljenih jasnih operativnih navodil glede postopkov potrjevanja, pa so pojasnili, da se trenutni pravilnik uporablja, v kolikor določbe niso v nasprotju z novim zakonom in da bo besedilo novega pravilnika v teh dneh objavljeno na eDemokraciji. "Založnike smo s predlogom pravilnika in s prilogo standardov kakovosti že predhodno seznanili ter jim omogočili posredovanje pripomb in predlogov. Velik del njihovih predlogov za izboljšave je bil v postopku priprave tudi upoštevan," so dodali.

Na ministrstvu so poudarili, da cilj zakonskih in podzakonskih sprememb ni omejevanje konkurence ali zmanjševanje vloge slovenskih šolskih založnikov, temveč dolgoročna krepitev kakovosti, preglednosti in zaupanja v sistem zagotavljanja učnih gradiv.