STA novice / Na odboru DZ zelena luč novelama zakonov o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in priznavanju izobraževanja

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na seji odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino kot eno od bistvenih novosti predloga novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami izpostavil pomoč otrokom za premagovanje ovir in primanjkljajev tudi brez odločbe o usmeritvi. Petstopenjski model pomoči je po njegovih besedah sicer že dlje v veljavi, zdaj so ga zapisali tudi v zakon in ob tem navedli, da se pomoč zagotavlja iz nabora ur razširjenega programa.

V predlogu se kot nova skupina otrok s posebnimi potrebami opredeljujejo otroci z gluhoslepoto, opredeljujeta se tudi spremljevalec otrok s posebnimi potrebami in zagotavljanje učnih gradiv za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. V komisije za usmerjanje bi bili vključeni tudi svetovalni delavci iz šol, namesto treh pa bi bila v komisiji po novem dva stalna člana, je med drugim naštel Logaj. Priznal je, da so bili v prvi različici predloga predvideni večji posegi, zlasti na področju učne pomoči, a so se na podlagi pripomb iz javne razprave odločili, da v ta del ne bodo posegli. "Se pa zavedamo, da bo v prihodnje potreben večji poseg tudi na to področje," je dodal.

Po besedah Aleksandre Valančič iz Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije so spremembe tega zakona nujno potrebne. Obžalovala je, da je prišlo le do manjših popravkov, ki pa so po njeni oceni dobrodošli. Glede omenjenega petstopenjskega modela pomoči je dejala, da ga vse šole niso upoštevale na enak način, zato pozdravljajo to zakonsko spremembo.

Od poslancev se je v razpravi oglasila le Alenka Helbl (SDS), ki meni, da gre sicer za potrebne korake, ki pa niso dovolj. Opozorila pa je, da pomoč brez odločbe o usmeritvi, ki je sicer res hitrejša, ni enakovredna pomoči po odločbi. Med predlogi dopolnil, ki so jih v SDS vložili kot dopolnila odbora, so tako predlagali tudi, da bi se jasno zapisalo, da tovrstna podpora ne more postati nadomestilo za pomoč po odločbi o usmeritvi.

Predlogov dopolnil SDS odbor ni sprejel, je pa sprejel več predlogov pretežno redakcijskih dopolnil koalicije in predlog novele podprl brez glasu proti. Logaj je v zvezi s predlogi SDS poudaril, da izvajanje petstopenjskega modela pomoči v nobenem primeru ne nadomešča odločbe o usmeritvi.

Zeleno luč je ob sprejetih koalicijskih dopolnilih odbor dal tudi vladnemu predlogu novele o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, ki po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urbana Kodriča predstavlja zelo pomemben korak v posodobitvi tega področja, slovensko zakonodajo in slovenske načine priznavanja usklajuje z mednarodnimi standardi. Predlog med drugim vključuje predlog o vključitvi e-poslovanja s prosilci v postopkih vrednotenja izobraževanja in možnost uporabe tujega naslova brez navedbe države izvora. Kot je dejal Kodrič, se dostop do postopkov vrednotenja širi, zlasti za osebe z zaščito in repatriirane osebe, in sicer ne glede na to, ali imajo popolno dokumentacijo.

Zakonodajno pot pa je na odboru končal predlog novele zakona o osnovni šoli, ki so jo vložili poslanci NSi in SDS. Predlog je med drugim predvideval, da bi lahko v primeru težjih ali ponavljajočih se kršitev, denimo v primeru nasilnih dejanj, ravnatelj učencu odredil začasno izobraževanje na daljavo, ga začasno vključil v vzgojni program za socializacijo ali ga začasno izključil iz osnovne šole. Kot je dejal prvopodpisani pod predlog Janez Cigler Kralj (NSi), bi tako lahko zaščitili žrtve pa tudi povzročitelju nasilja omogočili ustrezno podporo.

Logaj je pojasnil, da to problematiko že naslavlja julija lani sprejeta novela zakona. Predlagana opozicijska novela je po njegovi oceni nekonsistentna in tudi v nasprotju s splošno sprejetimi načeli vzgoje in izobraževanja, "čeprav je osnovni namen zagotovo dober". Poudaril je, da sta potrebna celostna obravnava in interdisciplinaren pristop, prav tako je pomembno usposabljanje učiteljev za prepoznavanje tistih učencev, pri katerih je potencialno možno neobvladljivo vedenje. Logaj je opozoril, da bi bilo nevarno izključevati učence, da dopoldne ne bi bili vključeni v institucije.

Tudi Sašo Božič iz združenja ravnateljev je dejal, da so vzroki za odklonilno vedenje otrok pogosto zelo kompleksni, največji zadržek pa vidijo v tem, da bi bil otrok prepuščen samemu sebi. Kot je pojasnil, predloga novele v združenju ne podpirajo, podpirajo pa začasno odstranitev otroka iz osnovne šole pod pogojem, da je usmerjen v ustrezno institucijo.

V razpravi je tudi več poslancev Svobode izrazilo več pomislekov o predlaganih rešitvah, pri tem so opozorili tudi na kadrovske težave v šolstvu in pomen preventivnega ravnanja za preprečevanje nasilja.