STA novice / ZSSS poziva k določitvi novega zneska denarne socialne pomoči

Kot so pojasnili v ZSSS, zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika med novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi življenjskimi stroški preseže 15 odstotkov, mora ministrstvo določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kot kratkoročni minimalni življenjski stroški pa se štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Po novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je decembra lani opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, kar je glede na predhodni izračun, opravljen leta 2022, za 31,7 odstotka več. Takrat so namreč znašali 488,58 evra, so navedli v ZSSS.

S tem so izpolnjeni zakonski pogoji za določitev nove višine denarne socialne pomoči, ki trenutno znaša 494,09 evra na mesec za samsko osebo, so poudarili v zvezi. Ob tem pa so spomnili, da so na višino denarne socialne pomoči vezane tudi nekatere druge pravice, kot sta cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zato pozivajo, "da vsem prejemnicam in prejemnikom zagotovi dostojno višino denarne socialne pomoči in s tem na to vezan varstveni dodatek, glede na novo ugotovljeni znesek kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov". Kot ugotavljajo, namreč zdaj prejemniki denarne socialne pomoči prejemajo dohodek, ki je za 149,32 evra nižji od novega uradno določenega minimuma kratkoročnih življenjskih stroškov.

V ZSSS so ob tem še zapisali, da se je že tako neusklajen znesek - z ugotovljenih 488,58 evra postavljen na 421,89 evra v letu 2022 - po letih usklajeval le z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Takšne prilagoditve pa številnim družinam in posameznikom, ki so odvisni od socialne denarne pomoči, ne zadoščajo za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in s tem dostojno preživetje. K letni inflaciji že dlje časa namreč največ prispevajo prav podražitve hrane in brezalkoholnih pijač ter stroški, povezani z bivanjem. Ti pa v strukturi izdatkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki predstavljajo največji delež v porabi vseh izdatkov.

Povišanje denarne socialne pomoči bo neposredno vplivalo na zmanjšanje revščine najbolj materialno ogroženih ter s tem na njihovo večjo vključenost v družbo in na trg dela, so poudarili v zvezi. "Tako se bo izboljšal materialni položaj najranljivejših, kot so samska gospodinjstva, enostarševske družine, dolgotrajno brezposelni, invalidi in starejši, oz. vseh tistih, ki si zaradi različnih življenjskih okoliščin niso zmožni sami zagotoviti preživetja," so dodali.