STA novice / Ustavna komisija ni podprla predlagane spremembo ustave glede objave predpisov

DZ je novembra lani sprejel sklep, da se začne postopek za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, po katerem bi se drugi odstavek 154. člena glasil: Predpisi naj se objavijo v uradnem glasilu, ki ga določi zakon. Po sedaj veljavni določbi se namreč državni predpisi objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.

Za sprejem delovnega besedila predloga ustavnega zakona, ki ga je pripravila strokovna skupina ustavne komisije, bi bila potrebna dvotretjinska podpora članov ustavne komisije, kar pomeni 12 glasov. Zanj pa je danes od 15 navzočih poslancih glasovalo 11 poslancev, proti ni bil nihče. Predlog je podprlo osem poslancev Svobode ter po en poslanec SD, Levice in NSi.

Ustavna komisija je tako v nadaljevanju s 14 glasovi za in enim proti sprejela sklep, da DZ predlaga, da z ugotovitvijo sklene, da je postopek glede predloga za začetek postopka za spremembo 154. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki ga je DZ predložila vlada, končan.

Svoje stališče je med poslanci na današnji seji predstavila le Lucija Tacer Perlin (Svoboda), ki je predlog podprla. Meni da predlagana kompromisna rešitev nikomur nič ne jemlje, ampak da se v ustavi samo bolj jedrnato uredi in nato prepusti zakonodajalcu, da nadalje uredi objavljanje predpisov. Slednje je po njenih besedah ključno za pravno varnost naših državljanov.

Prvotni vladni predlog je sicer predvideval obsežnejši poseg v ustavo. Po njem bi v 154. členu ustave spremenili tudi prvi odstavek, ki zdaj določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati, in sicer bi vanj zapisali obveznost objave v državnem uradnem listu za predpise, splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, in druge akte, katerih objavo v državnem uradnem listu določa zakon. V drugem odstavku pa bi po prvotnem predlogu določili, da morajo biti predpisi in splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, objavljeni v državnem uradnem listu, preden začnejo veljati, ter da predpisi in splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Ustavna komisija je v novembra sprejetem stališču sledila mnenju strokovne skupine, da bi v omenjeni člen posegli v manjši meri, in sicer bi prvi odstavek omenjenega člena ostal nespremenjen, z drugim pa bi način objave predpisov zgolj prenesli na zakonsko raven. Tak je bil tudi osnutek ustavnega zakona, ki so ga pripravili pred novembrsko sejo DZ, ki je nadaljevanju postopka dal zeleno luč.

Kot je danes pojasnil koordinator ustavne komisije Igor Kaučič, je bil namen predloga, po katerem bi se predpisi objavljali v uradnem glasilu, ki ga določa zakon, da se dosedanja pretežno tehnična določba ustave iz nje izključi, da se objave predpisov na državni in lokalni ravni ne delijo več, temveč se to prepusti ureditvi v zakonu. Ob tem je Kaučič poudaril, da bi lahko lokalne skupnosti tudi po spremembi ustave objavljale svoje predpise tudi na svoj način, saj se ti dve možnosti ne izključujeta.

Luka Ivanič iz strokovne skupine je pojasnil, da se že danes veliko občin odloča za objavljanje v uradnem listu, še vedno pa je veliko drugih pravnih virov. S predlagano spremembo bi po njegovih besedah prišli do enotnega avtentičnega pravnega vira za vse predpise v državi. Ob tem je zavrnil pomisleke iz lokalnih skupnosti in pozdravil sprejem zakona o objavljanju v uradnem listu, ki je bil sprejet po začetku ustavnorevizijskega postopka in omogoča objavljanje predpisov občin brez stroškov.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča na ministrstvu za zadnji mesec še nimajo podatkov, koliko občin po sprejemu omenjenega zakona objavlja predpise v Uradnem listu, a na splošno velja, da jih več kot polovica še vedno ne objavlja. Po njegovi oceni bi bila sprememba ustave za občine koristna.