STA novice / Mjanmar na ICJ zavrnil obtožbe o genocidu nad Rohingi kot neutemeljene

"O zadevi se bo odločilo na podlagi dokazanih dejstev, ne neutemeljenih obtožb. Čustveni govori in zmedeno predstavljanje dejstev ne morejo nadomestiti natančne analize situacije," je pred sodniki dejal predstavnik Mjanmara Ko Ko Hlaing, minister v uradu predsednika države.

Mjanmar že ves čas trdi, da je bilo nasilje, v katerem je mjanmarska vojska leta 2017 pobila na tisoče pripadnikov manjšine Rohingov, usmerjeno proti upornikom v tej manjšini po vrsti napadov, v katerih je bilo ubitih več kot deset pripadnikov varnostnih sil.

Hlaing je danes sodnikom dejal, da Mjanmar "ni mogel stati križem rok in dovoliti, da bi teroristi svobodno vladali v severni zvezni državi Rakhine". Napadi na varnostne sile so bili razlog "za operacije čiščenja, kar je vojaški izraz, ki se nanaša na (...) protiteroristične operacije," je dejal.

Gambija, ki je leta 2019 proti Mjanmaru na ICJ vložila tožbo zaradi genocida, medtem trdi, da je mjanmarska vojska želela uničiti ljudstvo Rohinga z množičnimi umori, posilstvi in požigi.

Prvi dan tritedenske obravnave tožbe je Gambija v ponedeljek med drugim predstavila pretresljiva pričevanja o nasilju vojakov, ki so med ofenzivo leta 2017 pobili na tisoče Rohingov in jih mučili ter posiljevali ženske in otroke.

Po obravnavi bodo sodniki razsodili, ali je Mjanmar z nasiljem nad Rohingi kršil Konvencijo ZN o genocidu iz leta 1948.

Do razsodbe bi lahko minilo več mesecev ali celo let, navaja AFP. ICJ sicer nima vzvodov za uveljavitev svojih odločitev, bi pa razsodba v prid Gambije okrepila politični pritisk na vladajočo vojaško hunto v Mjanmaru.

Nasilje vojske nad Rohingi je leta 2017 sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine, ki so se zatekli v sosednji Bangladeš. Danes jih tam v natlačenih begunskih taboriščih živi 1,17 milijona. Begunci so ob prihodu pripovedovali o mučenju, ubijanju, posilstvih in požiganju vasi. Preiskovalci Združenih narodov so to označili za genocid.

ICJ je sicer leta 2020 v vmesni sodbi Mjanmaru, ki ga je leta 2017 vodila zdaj zaprta nekdanja voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, naložilo sprejetje ukrepov za zaščito omenjene skupnosti. Suu Kyi, ki jo je mjanmarska hunta po prevzemu oblasti leta 2021 obsodila na več kot 20 let zapora, je obtožbe o genocidu takrat zanikala.

Pravni strokovnjaki medtem pozorno spremljajo sojenje, saj bi lahko dobili namige o tem, kako bo sodišče obravnavalo podobne obtožbe proti Izraelu zaradi vojaških operacij na območju Gaze v tožbi, ki jo je vložila Južna Afrika.