STA novice / Kmetje z zahtevami za njihovo zaščito, sicer v protest (dopolnjeno)

Kot je danes v izjavi novinarjem dejal predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjan Slemenšek, so se kmetijske organizacije za stopnjevanje protestnih aktivnosti odločile zaradi tegob, ki pestijo kmete, vplivajo pa tudi na potrošnike. Želijo, da vlada vzpostavi ukrepe za zaščito slovenskih kmetov in potrošnikov ob sprejetju trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem, zagotovi pa tudi zaščito kmetijskih zemljišč ter plačilo za vse nove omejitve in ukrepe, ki jih kmetom nalaga država. Zahtevajo tudi jasno stališče Slovenije do ločenih sredstev za skupno kmetijsko politiko EU.

Glede sporazuma z Mercosurjem je Slemenšek poudaril, da je treba takoj zagotoviti ustrezne varovalke glede standarda uvožene hrane. "To je dobro tako za slovenskega kmeta kot potrošnika. Slovenski kmet ne more konkurirati konglomeratom, ki hrano proizvajajo po bistveno nižjih standardih, kot veljajo v Sloveniji. Temu je treba narediti konec," je bil jasen.

Kmetijske organizacije po Slemenškovih besedah nasprotujejo tudi nesmotrni pozidavi kmetijskih zemljišč, tudi z vodnimi zadrževalniki. "Kmetje smo absolutno za protipoplavno ureditev, a ne na najboljši rodovitni zemlji. Dobra kmetijska zemlja izginja in kmalu bomo prišli do točke, ko ne bomo imeli kje pridelovati," je dejal.

Slemenšek je izpostavil tudi zaščito malega kmeta. "Moramo se zavedati, da imamo v Sloveniji tradicionalno kmetovanje. V 75 odstotkih gre za kmetije majhnega obsega. Odločevalci v EU bi morali zagovarjati tradicionalno kmetijsko politiko," je prepričan.

Kritičen je do bremen, ki jih kmetom iz dneva v dan nalaga država. Izpostavil je primer cepljenja drobnice proti bolezni modrikastega jezika. "Država nam nalaga obvezno cepljenje, ki pa ga moramo sami financirati," je dejal. Pojasnil je, da država sicer krije strošek cepiva, ki znaša okoli pet evrov, a pri cepljenju nastanejo tudi drugi stroški.

Organizacije od vlade pričakujejo, da se na zahteve, ki so jih oblikovale v 16 točk, odzove do 29. januarja. "Vemo, da to zmore, kar so nam pokazali na primeru Šutarjevega zakona," je poudaril Slemenšek. Po njegovih ocenah bi bile lahko njihove zahteve racionalno in hitro realizirane, v tem primeru bodo protestne aktivnosti prekinili. Če pa vlada zahtevam ne bo ugodila, bodo kmetijske organizacije aktivnosti stopnjevale do protesta. O datumu njegove izvedbe Slemenšek danes še ni želel govoriti.

Koliko kmetijskih organizacij sodeluje v protestnih aktivnostih, za zdaj še ni znano, saj morajo nekatere o tem najprej odločati na ravni svojih organov. Protestnim aktivnostim se medtem pridružuje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki tako kot sicer ni nosilec protesta. Kot je v izjavi pojasnil predsednik zbornice Jože Podgoršek, se aktivnostim pridružujejo, ker ocenjujejo, da so kot stroka prepogosto preslišani.

"V zbornici smo zavezani k dialogu. Verjamem, da skrajne protestne aktivnosti ne bodo potrebne in da je dovolj modrosti, da vlada tudi v tem predvolilnem času prisluhne in najde rešitve za izpolnitev podanih zahtev. Veliko zahtev je namreč takih, za katere vemo, da jih je mogoče udejanjiti, če je volja," je še poudaril Podgoršek.