STA novice / V ospredju vladnega obiska dela savinjske regije protipoplavni ukrepi in okoljski projekti (zbirno)

Predsednik vlade Robert Golob je terensko delo začel dopoldne z obiskom doma upokojencev v Šmarju pri Jelšah. Kot je povedal v izjavi v Celju, je bil srečen, ko je videl srečo stanovalcev, "še posebej tistih, ki so ponosno pokazali za 700 evrov nižjo mesečno položnico". Pohvalil je tudi zaposlene v domu.

Na Celjskem se je seznanil z obnovo po poplavah leta 2023 in ukrepi za zaščito pred poplavami. Glede nekaterih nasprotovanj načrtovanim ukrepom, med drugim nasprotovanj kmetov izgradnji suhih zadrževalnikov, je dejal, da glede javnega interesa tu ni nobene dileme in da mora vedno prevladati nad koristjo posameznika.

Ogledal si je gradnjo novega mostu čez Savinjo v Polulah pri Celju, ki sicer ni del popoplavne obnove, ampak predstavlja že naslednjo fazo ukrepov za širšo zaščito pred morebitnimi poplavami v prihodnje. Zaključek 15,5 milijona evrov vrednega projekta, ki vključuje izgradnjo novega mostu, razširitev struge Savinje na približno 500 metrih, ureditev brežin ter izvedbo dodatnih protipoplavnih zaščitnih ukrepov, je predviden junija letos ter po navedbah vlade predstavlja naložbo v dolgoročno varnost ljudi in odpornost države.

Mestna občina Celje je državi po vzoru uspešno izvedenih skupnih projektov protipoplavnih ukrepov, ki že potekajo, predlagala sklenitev sporazuma, po katerem bodo načrtovanje in umeščanje v prostor za nekatere lokalne ukrepe za prihodnost tudi izvedli skupaj, je medijem povedal celjski župan Matija Kovač. Občina ima že pripravljen nabor ukrepov, ki bi že kratkoročno lahko izboljšali stanje v Celju, skupaj pa bi lahko zagotovili tudi petstoletno poplavno varnost mesta.

"Za protipoplavne ureditve v porečju Savinje s pritoki je sicer do leta 2028 zagotovljene skoraj pol milijarde evrov", pa je ob vladnem obisku povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Glede ostalih infrastrukturnih projektov je župan Kovač med drugim izrazil pričakovanje, da bodo pristojni pospešili umeščanje tretje razvojne osi od Celja proti Novemu mestu v prostor. Projekt je po njegovem ključnega pomena za gospodarstvo in razvoj regije, v Celju pa tudi za izboljšanje kakovosti bivanja, saj tranzitni promet še vedno poteka skozi mestno središče.

V ospredju pogovorov župana s predsednikom vlade Robertom Golobom so bili tudi okoljski projekti. Med drugim potekajo sanacije onesnaženih zemljišč pri celjskih vrtcih.

Vlada se je na terenski seji seznanila tudi z informacijo o poteku sanacije degradiranih območij v celjski občini. Do vključno leta 2025 so vlaganja v sanacijo degradiranih območij v Celju znašala skoraj 10 milijonov evrov, za nadaljevanje sanacijskih aktivnosti pa je v proračunih za leti 2026 in 2027 predvidenih 5,6 milijona evrov, so sporočili po seji vlade. Posebna pozornost po Kovačevem mnenju ostaja namenjena območju stare Cinkarne.

Kovač je izpostavil tudi pomen vlaganj v kulturno dediščino ter med večjimi izzivi za prihodnost omenil obnovo Knežjega dvora in Celjskega doma, kjer je predviden tudi sedež zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.

V zvezi s tem zavodom je sicer Lista Za Celje vložila pobudo za začetek postopka razpisa referenduma o sklepu o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki ga je celjski mestni svet sprejel 5. januarja. Župan Kovač je potrdil, da so prejeli zadostno število podpisov za začetek postopka razpisa referenduma.

Več obiskov na terenu so danes opravili tudi drugi člani vlade ter predstavniki ministrstev in vladnih služb. Minister za notranje zadeve Branko Zlobko in generalni direktor policije Damjan Petrič sta se seznanila z varnostnimi razmerami in delom policije na tem območju. Kot je povedal direktor Policijske uprave Celje Niko Kolar, so varnostne razmere na Celjskem stabilne. Tudi celjska policija se sooča s kadrovsko podhranjenostjo, zato je ta ocena po ministrovih besedah še toliko bolj pomembna.

Minister za javno upravo Franc Props se je srečal z načelniki upravnih enot, si ogledal nove arhivske prostore upravne enote Šentjur pri Celju in obiskal Mladinski center Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah. Načelniki so izrazili potrebo po zamenjavi oziroma posodobitvi IT opreme, stalnem izobraževanju in usposabljanjih zaposlenih ter nadaljevanju vzdrževalno investicijskih del na objektih, v katerih poslujejo, so sporočili z ministrstva.

Gospodarski minister Matjaž Han je obiskal Inkubator savinjske regije in v pogovoru s člani tamkajšnje podjetniške skupnosti izpostavil pomen sodelovanja med državnimi institucijami in lokalnim okoljem ter vlogo podpornih struktur pri razvoju inovativnosti in podjetništva.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek si je med drugim ogledal projekt revitalizacije Resnikove hiše v Kozjem in Inkubator Aurea v Gorici pri Slivnici.

V Splošni bolnišnici Celje pa so ob delovnem srečanju s predstavniki ministrstva za zdravje slovesno odkrili temeljno ploščo, s katero so naznanili zaključevanje prve faze projekta nadomestne novogradnje bolnišnice. Gre za največji investicijski projekt v zgodovini celjske bolnišnice in enega največjih v slovenskem zdravstvu, ki poteka v več fazah in med drugim predvideva postopno odstranitev dotrajanih objektov, dozidave in rekonstrukcije.

Premier Golob je obiskal tudi Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, ki letos praznuje 80 let delovanja, vladni obisk regije pa v Celju zaključil na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani. Tudi v ospredju tega srečanja je bila protipoplavna varnost, pa tudi kohezijska sredstva in infrastrukturni projekti, novih konkretnih zavez pa po besedah župana Šentjurja Marka Diacija ni bilo. Razprava je bila po ocenah udeležencev srečanja kratka in bolj informativne narave.

Gospodarstveniki so opozorili na nekonkurenčne cene energije, Golob pa je dejal, da se vlada težave zaveda in išče možne rešitve. Diacijev predlog o prenosu dela kmetijskih zemljišč v lasti sklada na občine za lažje izvajanje protipoplavnih ukrepov pa ni naletel na podporo vlade.