STA novice / Socialno ogroženim ni treba plačati prispevka za dolgotrajno oskrbo (tema)

Prispevek za dolgotrajno oskrbo je v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi obvezen od 1. julija lani. Zakon določa za upokojence višino prispevka v znesku enega odstotka neto pokojnine, za delavce in delodajalce pa v znesku enega odstotka bruto plače. Tisti, ki so samozaposleni, morajo plačati dva odstotka, saj so delodajalci in delavci hkrati.

Med zavezanci za prispevek za dolgotrajno oskrbo pa so tudi različne kategorije samoplačnikov. Zanje ZZZS skladno z zakonom o dolgotrajni oskrbi na pol leta naredi obračun prispevka. Za prvi obračun, ki so ga izdali januarja, so torej upoštevali obdobje od 1. julija do 31. decembra 2025. Naslednji obračun bo zajemal obdobje zavarovanja od 1. januarja do 30. junija.

Polletni obračuni za več kot 100.000 oseb

Med samoplačniki prispevka za dolgotrajno oskrbo so denimo osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejemajo pokojnino iz tujine. Prav tako so to družinski člani osebe, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki same plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, prav tako pa tudi njihovi družinski člani - zakonci in starši.

ZZZS je tako posredoval polletni obračun za skupno 101.579 oseb iz kategorije samoplačnikov za plačilo prispevka za dolgotrajno oskrbo v skupnem znesku 2.877.407 evrov.

Polletni obračun so prejele tako zavarovane osebe, ki so bile v celotnem polletnem obdobju vključene v zavarovanje kot samoplačniki, kot tudi tiste zavarovane osebe, ki so bile kot samoplačniki zavarovane krajše obdobje od polletja. Pri tem zavod torej upošteva dejansko časovno obdobje samoplačnikovega zavarovanja.

Za različne kategorije zavarovancev so določene različne osnove in prispevne stopnje. Podrobnejši prikaz tega je razviden iz preglednice prispevkov za dolgotrajno oskrbo, objavljene na spletni strani ZZZS sta.si/q9zG9x . Mesečni prispevek za večino zavarovanih oseb pa znaša 5,99 evra, kar za celotno polletno obdobje znaša 35,94 evra.

Izpolnitev pogojev za oprostitev plačila je mogoče preveriti na CSD

Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da prispevka za dolgotrajno oskrbo v postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, ni mogoče niti odpisati niti delno odpisati. Prav tako ni mogoče dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.

Tako zakon predvideva plačilo prispevka tudi denimo za brezposelne, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in prejemajo denarno nadomestilo, in sicer v višini odstotka od nadomestila ali denarne pomoči. Še odstotek plača zavod.

Če pa je zavezanec za plačilo prispevka socialno ogrožen, mu prispevek plača država. Zavod tistim, ki menijo, da so socialno ogroženi, svetuje, da se za nasvet in pomoč obrnejo na center za socialno delo (CSD). Na centru lahko preverijo, ali izpolnjujejo pogoje za socialno ogroženo osebo, za katero prispevek za dolgotrajno oskrbo mesečno plačuje država v breme državnega proračuna.

Zavarovani za dolgotrajno oskrbo, ki so na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovani kot družinski člani zavarovanca, medtem niso prejeli polletnega obračuna prispevka za dolgotrajno oskrbo oziroma so njegovega plačila oproščeni. To so zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve. Prav tako so v tej skupini pastorki, ki jih zavarovanec preživlja.

Hkrati so ob določenih pogojih v to skupino vključeni vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja. V to skupino so vključeni ob pogojih, ki jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke.

Zavod pa poleg omenjenih ne obračunava prispevka za dolgotrajno oskrbo niti prejemnikom denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, in osebam, zavarovanim po njih.