STA novice / Na sestanku o izvršbah dogovor o obveščanju dolžnikov o možnosti obročnega plačila dolga

Kot so za STA sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so se na sestanku dogovorili, da bodo v informacijskem sistemu centrov za socialno delo (CSD) posebej označevali transferje, ki se nakazujejo gospodinjstvom, in sicer z namenom, da neplačane terjatve ne bodo bremenile celotnega gospodinjstva, temveč le osebe, ki imajo neporavnane globe.

Prav tako so se s predstavniki Fursa dogovorili, da se prejemnike denarnih socialnih pomoči obvesti, da imajo možnost dogovora za obročno plačevanje neporavnanih glob, s čimer bi preprečili, da jim denarne socialne pomoči na mesečni ravni ne bi odvzeli v celoti.

Ob tem na ministrstvu še dodajajo, da so bile izvršbe izvedene na podlagi Šutarjevega zakona. Ta sicer davčnemu organu nalaga, da o izdanem sklepu o izvršbi obvesti krajevno pristojen center za socialno delo, vendar "niti centri za socialno delo niti ministrstvo te izvršbe v nobenem primeru ne morejo preprečiti, ker zakon tega ne predvideva", so zapisali.

Direktor Fursa Peter Grum je za Radio Slovenija povedal, da so se na sestanku dogovorili tudi za določene izboljšave v komunikaciji in na izvedbeni ravni, tako s strani CSD kot Fursa. Bodo pa v prihodnje imeli še sestanke, na katerih bodo podrobneje uredili operativne zadeve.

Furs je namreč po novem letu na podlagi Šutarjevega zakona začel izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve. Pri tem so izvršbe posegle tudi na denarno socialno pomoč, kar dovoljuje zakon, zaradi česar so CSD opozorili, da je ukrep številne potisnil v stisko.

Na Fursu vztrajajo, da imajo zakonsko podlago za takšne izvršbe in da jim pred njihovo izvedbo ni treba obveščati CSD, ki bi presodili, ali se takšna izvršba zaradi socialnega položaja dolžnika lahko izvede.

Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije medtem v skupnem odzivu izražata zaskrbljenost nad takšnimi izvršbami, posebej ko se z njimi zaseže celotno denarno socialno pomoč. Spremembe, ki jih je uvedel Šutarjev zakon označujejo "za eno najhujših oblik spodkopavanja socialne države, saj spreminja ravno njeno največjo pridobitev, to je pravico do dostojnega preživetja in avtonomijo pri razpolaganju z denarjem".

Opozarjajo, da je temelj socialne države meja socialne varnosti, ki tako upravičencem kot njihovim družinskim članom zagotavlja minimum sredstev za preživetje. "Minimum pomeni, da so to sredstva, ki so nujno potrebna za kritje zelo osnovnih stroškov in zadovoljevanje zelo osnovnih potreb. Če ljudje ostanejo brez teh sredstev, je ogrožena njihova eksistenca. Zavedati se je treba, da je pomemben del socialne države tudi v tem, da država z denarnimi dodatki preprečuje, da bi si ljudje morali preživetje zagotavljati z nelegalnim delovanjem," so zapisali. Zato so pozvali k odpravi spornih zakonskih sprememb.