STA novice / DZ proti zlorabam dela v splošno korist

Novela zaostruje kaznovalno politiko v določbah, ki se nanašajo na delo v splošno korist in odrejanje nadomestnega zapora. Institut dela v splošno korist je po pojasnilu vlade kot predlagateljice namenjen tistim posameznikom, ki zaradi svojega finančnega položaja ne morejo plačati prekrškovne globe. Praksa pa je pokazala, da se institut zlorablja. Posamezniki dela v splošno korist namreč bodisi ne opravijo bodisi zavlačujejo z njim. Tako se po mnenju vlade ustvarja vtis, da nekateri posamezniki lahko delajo prekrške brez posledic. To pa spodkopava zaupanje v pravičnost sistema in zaupanje v pravno državo.

Novela zato določa, da delo v splošno korist ne bo več odobreno tistim, ki so institut v preteklosti že zlorabili. Možnost za predlaganje dela v splošno korist pa se v postopku za odreditev nadomestnega zapora ukinja, saj se je tudi v tej fazi postopka izkazalo, da nekateri institut zlorabljajo.

Prav tako je sistemsko predvideno, da bodo prekrškovni organi po novem v hitrem postopku lahko izrekli globo v razponu. To pomeni bolj dosledno in na okoliščine vezano kaznovanje, medtem ko izrekanje kazni s plačilnim nalogom ostaja nespremenjeno.

Institut zavarovanja izvršitve, ki se po do zdaj veljavni ureditvi uporablja le za posameznike, se razširja tudi na pravne osebe. Tako bo zagotovljena enakost pri obravnavi domačih in tujih podjetij. Prekrškovne terjatve pa bodo poplačane v večji meri in bolj učinkovito.

Poleg tega novela razbremenjuje nekatere prekrškovne organe. Pošiljanje obvestil s področja cestnega prometa v druge države članice EU pogosto povzroča težave, saj razlike v poštnih sistemih otežujejo dokazovanje vročitve. Po noveli pa se rok za plačilo globe ali odgovor na obvestilo o čezmejnih postopkih po novem šteje od dneva odpreme, kar bo policiji in redarstvom zelo olajšalo delo.

Hkrati novela posega v kazenske določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, saj evropska splošna uredba o varstvu podatkov za razliko od slovenskega prava določa samostojno odgovornost pravnih oseb za prekrške s področja varstva osebnih podatkov. Glede na to novela vzpostavlja začasno pravno podlago za samostojno odgovornost pravnih oseb za prekrške na področju varstva osebnih podatkov in razveljavlja ustrezne določbe zakona o varstvu osebnih podatkov.

Novela je ciljno usmerjena nadgradnja obstoječe ureditve, ki odgovarja na konkretne težave v praksi, so v torek v predstavitvi svojega stališča poudarili v Svobodi. Uvaja jasne omejitve za ponavljajočo uporabo pri institutu dela v splošno korist in določa bolj predvidljive roke za njegovo izvršitev, je pojasnila Alma Indihar iz Svobode.

Po ugotovitvi SD prekrškovni sistem brez dejanskega izvrševanja izrečenih sankcij izgublja funkciji preprečevanja in odvračanja, medtem ko novela zdaj bolj jasno povezuje odločanje o odgovornosti, možnostih za učinkovito izterjavo glob in za izvrševanje stranskih sankcij. Zmanjšuje se prostor za selektivno in neučinkovito izvrševanje, je prepričana poslanka SD Bojana Muršič.

V Levici so poudarili, da morajo varovalke delovati tam, kjer gre za zavestno zavlačevanje in nesodelovanje po lastni krivdi, ne pa zaradi objektivnih socialnih okoliščin. Socialna država ni država brez pravil, je dejal Milan Jakopovič iz te poslanske skupine. Socialna država po njegovem mnenju zna ločiti med stisko in izmikanjem odgovornosti.

V NSi zagovarjajo, da se delo v splošno korist namesto plačila globe omogoči le tistim, ki se temu ne izmikajo in delo tudi dejansko opravijo. Zaostritev pogojev je zato po besedah Franca Medica iz NSi nujno. Novela je po njegovi oceni povezana z zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. s t. i. Šutarjevim zakonom.

V SDS pa odločitev, da začne rok za odziv teči z dnem prejema obvestila, ne pa z dnem vročitve, vidijo kot pomemben odmik od temeljnih procesnih jamstev. Če naslovnik obvestila v tujini obvestila sploh ne sprejme oziroma ne prejme ali ga prejme z zamudo, lahko objektivno ostane brez možnosti za učinkovito uveljavljanje svoje pravice, je opomnil poslanec SDS Andrej Poglajen.