STA novice / DZ potrdil pravno podlago za nadzor nad tujimi ladjami v pristaniščih

Balastne vode po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor niso nepomembna tehnična podrobnost, temveč ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode.

Konvencija državam pogodbenicam nalaga vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za nadzor ladij pod njihovo zastavo in tujih ladij v njihovih pristaniščih, pripravo načrtov ravnanja z balastno vodo, vodenje knjige o balastni vodi ter enotne postopke pregledov in izdaje mednarodnih spričeval.

Dokler je Slovenija ne ratificira, nima vzvodov, s katerimi bi od tujih ladij lahko sistematično zahtevala in preverjala mednarodno spričevalo o ravnanju z balastno vodo, načrt ravnanja z balastno vodo in knjigo o balastni vodi ter izvajala inšpekcijski pregled. Z ratifikacijo pa bo dobila pravno podlago, da zahteva skladnost ladij s konvencijskimi standardi ter vzpostavi mehanizme nadzora in sankcioniranja.

Ker je slovensko morje majhno in občutljivo, je tudi bolj ranljivo. Zato je preventiva bistvenega pomena, so poudarili na ministrstvu, ki je v Sloveniji odgovorno za izvajanje konvencije. Ob podpori drugih resorjev ter strokovnih in inšpekcijskih služb bo zagotavljalo izvajanje usklajenih ukrepov za še dodatno varovanje morskega okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Na ministrstvu so še pojasnili, da Slovenija nima primernih terminalov z napravami za čiščenje in popravilo balastnih rezervoarjev, zato teh storitev ne more zagotavljati. Posledično ladje na območju Slovenije ne morejo "oddati" balastne vode v obdelavo ali čistiti oziroma popravljati tankov. Po sprejetju zakona bo Slovenija o tem uradno obvestila Mednarodno pomorsko organizacijo.

Zakon je na glasovanju podprlo 49 poslancev, nihče ni glasoval proti.