STA novice / DZ bo o zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku odločal na prihodnji seji

DZ je danes k predlogu zakona sprejel več dopolnil, zato bo o zakonu glasoval na prihodnji seji.

Po predlogu bodo lahko lastniki podjetij izplačali svojim zaposlenim 33 odstotkov dobička poslovnega leta. Doslej je bil ta delež določen pri 20 odstotkih. Povišal se bo tudi zgornji limit izplačil, in sicer z 10 na 20 odstotkov bruto mase plač.

Ob tem se bo uvedla takojšnja 100-odstotna davčna olajšava za razdeljene zneske, medtem ko je dosedanja ureditev v prvem letu omogočala znižanje osnove samo za 70 odstotkov, za 100 odstotkov pa šele po treh letih.

Predlog zakona določa tri sheme, preko katerih lahko podjetja nagradijo svoje zaposlene - denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. Novo za delavce v vseh treh primerih bo, da bo za vse tri sheme veljala cedularna obdavčitev in se torej izplačilo ne bo štelo v osnovo za odmero dohodnine in ni obremenjeno s prispevki.

O enem od treh načinov delitve dobička se bodo dogovorili zaposleni in podjetje s pogodbo. Ta bo morala veljati za vse delavce in ne bo smela nikogar izključevati. Pri tem se obvezna registracija pogodbe o udeležbi pri dobičku odpravlja, podjetje jo bo moralo le predložiti gospodarskemu ministrstvu.

Stoodstotno davčno olajšavo za podjetja in 25-odstotno obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oz. 30-odstotno za izplačila v denarju bodo lahko uveljavljali le v podjetjih, kjer bodo skrbeli za ustrezno rast plač.

Glede tega člena so poslanci podprli dopolnilo Svobode in SD, po katerem bo moralo podjetje, ki bo želelo uveljavljati davčne ugodnosti po tem zakonu, izplačevati plače, ki so višje od povprečne plače v zasebnem sektorju. Poleg tega bo moralo zagotavljati redno rast plač, in sicer v višini vsaj 70 odstotkov rasti povprečne plače v svoji panogi. Če bo izplačevalo plače v višini nad 120 odstotkov povprečne plače v zasebnem sektorju, bo zadoščala rast plač v višini inflacije.

S tem naj bi se preprečilo, da bi podjetja, ki bi zniževala plače ali kjer bi plače stagnirale, izplačevala udeležbo pri dobičku in hkrati uveljavljala davčne ugodnosti. "Naš predlog zagotavlja, da bodo plače v teh podjetjih še vedno rasle, hkrati pa bodo lastniki zaposlenim lahko izplačevali del dobička in jih tako še dodatno nagradili," je dopoldne dejal Jurij Lep (Svoboda).

V prehodnem obdobju dveh let bo zadostovalo 50 odstotkov zahtevane stopnje rasti plač. Tudi to dopolnilo so pripravili v Svobodi in SD, da bi prispevali k večji pravni predvidljivosti in izvedljivosti zakona ter zmanjšali tveganje, da bi preostri pogoji v začetni fazi odvračali družbe od vključitve v sistem udeležbe delavcev pri dobičku.

Novi zakon bo nadomestil veljavnega iz leta 2008, ki se po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevža Frangeža kljub plemenitemu namenu ni izkazal kot najbolj privlačna oblika vključevanja zaposlenih v sheme deljenja dobička. V sheme delitve dobička je trenutno vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih, je povedal dopoldne.

Predlagano novo ureditev je Frangež označil za pravično, pregledno in vzdržno. "Z njo zagotavljamo, da so zaposleni prepoznani kot ključni soustvarjalci uspeha, podjetja pa nagrajena za pravično delitev ustvarjene vrednosti," je dejal.