STA novice / Svoboda s predlogom za omilitev pogojev za normirance (dopolnjeno)

Kot so sporočili iz poslanske skupine, bodo danes v koaliciji odprli pogovore glede možnosti dodatnega razmisleka in reševanja odprtega vprašanja normiranih samostojnih podjetnikov. "Na podlagi izraženih skrbi in predlogov samostojnih podjetnikov prilagajamo zakonodajo, da jim olajšamo rast in uspeh," so zapisali.

Poslanka Svobode Andreja Kert je v sredo v izjavi za medije dejala, da je po njihovem mnenju treba zadevo urediti še pred zaključkom mandata. "Zaradi tiste peščice, ki izkoriščajo sistem normirancev, pač ne morejo in ne smejo biti kaznovati vsi tisti, ki dejansko delajo pošteno in pošteno zaslužijo," je poudarila.

S spletne stran DZ je razvidno, da je bil predlog novele danes vložen v postopek DZ.

Medtem ko veljavni zakon, ki ga je DZ sprejel novembra lani, določa, da je z letom 2026 ponoven vstop v sistem normiranih odhodkov mogoč šele po preteku petih let od izstopa iz sistema ali od prenehanja dejavnosti, zdaj v Svobodi predlagajo prožnejši sistem. Ta bi se v primeru potrditve v DZ uporabljal za davčna leta, ki se začnejo od letošnjega 1. januarja.

In sicer bi zavezanec lahko iz sistema izstopil in se vanj vrnil takoj, a pod pogojem, da v letu izstopa oz. prenehanja dejavnosti njegovi prihodki ne bi presegli ene dvanajstine praga za vstop v sistem za vsak posamezni mesec opravljanja dejavnosti.

Za podjetnike, ki so obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas, bi ta znesek tako znašal 10.000 evrov mesečno (prag za obdavčitev po sistemu normiranih odhodkov je 120.000 evrov prihodkov letno), za t. i. popoldanske samostojne podjetnike pa 4167 evrov mesečno (prag je 50.000 evrov).

V primeru, da bi zavezanec ta letni prag presegel, pa bi lahko v sistem ponovno vstopil po preteku treh davčnih let.

V Svobodi predlagajo tudi znižanje prispevkov za samostojne podjetnike, ki v letu 2025 niso dosegli visokih prihodkov. Kot pravijo, si prizadevajo za sistemsko rešitev, a dokler ta ne bo pripravljena, predlagajo, da bi imeli ti podjetniki znižane prispevke za leto 2026, in sicer da bi bili vezani na minimalno, in ne povprečno bruto plačo. "Cilj sprememb je ustvariti spodbudnejše poslovno okolje," pravijo v največji poslanski skupini.

Tako bi se po predlogu novele zakona zavarovalna osnova za osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ter za kmete, ki so obvezno zavarovani in katerih prihodki v preteklem davčnem letu niso presegli 30.000 evrov, določila v višini 60 odstotkov minimalne letne plače, preračunane na mesec (in ne, kot velja sicer, 60 odstotkov povprečne plače istega leta).

Sprva so iz poslanske skupine sporočili, da bi nižja osnova za prispevke za tiste, ki ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov letno, veljala samo za leto 2026, nato pa je vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič v izjavi za medije v DZ povedala, da so predlog spremenili in po novem predlagajo, da bi to veljalo, dokler ne bo sprejeta sistemska rešitev.

"Znesek 30.000 evrov ne odstopa bistveno od bruto letnega prihodka posameznika, ki prejema prihodek v višini napovedane nove minimalne plače, skupaj z določenimi dodatki, regresom in povračili stroškov," so določitev meje utemeljili v predlogu novele.

Dodali so, da so davčne obveznosti samozaposlenih oseb oz. kmetov, ki dosegajo primerljive prihodke v primerjavi z osebami, zavarovanimi na podlagi pogodbe o zaposlitvi, neutemeljeno visoke in pod določenim pragom, ki znaša 60 odstotkov povprečne plače, fiksne, pri čemer del prispevkov za posameznika, zavarovanega na podlagi pogodbe o zaposlitvi, nosi delodajalec.