STA novice / Kmečki protestniki pred DZ vnovič izrazili nestrinjanje z vladnimi ukrepi (dopolnjeno)

Po besedah predsednika Združenja slovenske kmečke iniciative Boštjana Slemenška so se na protestu zbrali zaradi norčevanja vladajočih iz kmetov. "Tisti, ki odločajo, govorijo o kmetijstvu, kot da gre za hobi, kot da je hrana samoumevna in da kmet ni vreden spoštovanja. Za pisalnimi mizami sprejemajo odločitve, ki jih sami nikoli ne bi zmogli živeti, predavajo nam o naravi, a niso nikoli orali njive. Ko opozorimo, da tako ne gre več, nas označijo za problem, a problem nismo mi, problem je sistem, ki se norčuje iz tistih, ki ga hranijo," je poudaril.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je dejal, da danes pred DZ ne stojijo samo zaradi kmetov, temveč tudi potrošnikov, družin, otrok in prihodnosti hrane v Sloveniji. "Naša zahteva je jasna, pri trgovinskih sporazumih EU mora biti najprej zaščiten potrošnik, ker si zasluži kakovostno, varno in pošteno pridelano hrano. Hrano, ki zraste na naši zemlji in za katero stoji slovenski kmet," je bil jasen.

Poudaril je, da imajo dovolj praznih obljub in ukrepov, za katere nihče ne zna povedati, kako bodo pomagali kmetu. "Slovenski kmetje potrebujemo predvidljivo kmetijsko politiko, politiko, ki bo mladim dala razlog, da ostanejo na podeželju in prevzamejo kmetijo, politiko, ki omogoča razvoj, ne pa nenehnega boja za preživetje," je povedal Podgoršek, ki od vlade pričakuje, da bo skupaj s kmetijskimi organizacijami zagovarjala tudi močno in predvidljivo skupno evropsko kmetijsko politiko.

Na problem upadanja števila kmetov v Sloveniji je opozorila tudi Matejka Sečnik iz Zveze kmetic Slovenije. "Skrajni čas je, da se zamislimo, kdo bo lahko prideloval domačo hrano, s katero bomo poskrbeli za naše državljane, kdo bo obdeloval hribe in doline. Od države in družbe zahtevamo več spoštovanja do našega poklica, zahtevamo, da se oblikuje pogoje, ki bodo ohranili podeželje aktivno na področju pridelave hrane in ohranjanja krajine," je med drugim izpostavila.

Kmet Rok Sedminek iz Savinjske doline je znova izrazil nasprotovanju predlogu državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki ga je konec decembra objavilo ministrstvo za naravne vire in prostor. "Črnijo nas in kažejo, da se borimo samo za svoja delovna mesta, za svojo zemljo, ampak smo sredi januarja v Žalcu pokazali, da to ni res. Podprli so nas lokalna skupnost in vsi župani, mi brez nas o nas ne dovolimo ničesar več, pa naj bodo to kmetje ali ljudje, ki živijo tam. Naj država začne obnašati gospodarno in naj nehajo govoriti, da je poplavna varnost na prvem mestu, na prvem mestu je prehranska varnost, ker brez prehranske varnosti tudi poplavne ne bomo rabili," je podčrtal.

Da sistem trenutno ne deluje v prid slovenskemu kmetu, je na protestu ocenila tudi predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob. Po njenih besedah se kmetje vse pogosteje srečujejo s težavami pri prodaji lastnih pridelkov in izdelkov, in to v panogah, kjer je Slovenija izrazito nesamooskrbna - pri zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in drugih ključnih živilih. "Medtem ko se naša domača pridelava duši, v javne prehranske obrate vstopa hrana iz tujine. To je nesprejemljivo," je dejala.

V luči tega se je zavzela za poštene pogoje in poenostavitev postopkov nakupa hrane slovenskega porekla v javnih prehranskih obratih, vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in drugih ustanovah. "Trenutni sistem je zapleten, birokratski in pogosto bolj prijazen do velikih tujih dobaviteljev kot do lokalnega kmeta," je dodala.

Milan Kalan iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije je opozoril na izzive v ekološkem kmetijstvu. Kot je dejal, se v Sloveniji o ekološkem kmetijstvu pogovarjamo že več kot 25 let, v tem času sta bila sprejeta dva akcijska načrta, a kljub temu pravega preboja še vedno ni bilo. "Ekološko kmetijstvo ni privilegij, ampak je naložba v naravo, zdravje in lokalno prehransko varnost. Je možnost izbire za potrošnike, javne zavode, ranljive skupine in za podeželje, predvsem za mnoge kmetije," je izpostavil.

Po njegovih besedah danes ne protestirajo proti nikomur, ampak opozarjajo v imenu skupnega dobrega za podporo kmetijstvu, ne glede na politično usmerjenost, velikost in način pridelave. "Čas je, da se končno začne izvajati, kar je zapisano v strategijah in akcijskih načrtih v korist slovenskega kmetijstva," je še dodal Kalan.