STA novice / Bruselj za omejitev proizvodnje biogoriv iz poljščin

S tem naj bi se spodbudila uporaba alternativnih biogoriv, t.i. biogoriv druge in tretje generacije, ki se proizvajajo iz delov rastlin, ki niso namenjeni prehrani. Gre recimo za biomaso, slamo ali alge.

Ta so okolju prijaznejša kot fosilna goriva, obenem pa ne posegajo v zemljišča za proizvodnjo hrane, kar je eden ključnih očitkov naravovarstvenikov in drugih nevladnih organizacij proizvodnji biogoriv. Večina teh goriv se namreč prideluje iz koruze in sladkornega trsa.

V oceni izpustov toplogrednih plinov pri biogorivih naj bi se po novem upoštevali tudi ocenjeni vplivi proizvodnje teh goriv na spremembe uporabe zemljišč po svetu.

Komisija poleg tega predlaga povišanje najnižjega praga za znižanje toplogrednih plinov v novih obratih za proizvodnjo biogoriv na 60 odstotkov, zato da se izboljša učinkovitost postopkov proizvodnje teh goriv. Bruselj predlaga tudi okrepitev tržnih spodbud za razvoj alternativnih biogoriv.

Biogoriva, ki se proizvajajo trajnostno in v učinkovitih postopkih, so po navedbah Evropske komisije nizkoogljična alternativa fosilnim gorivom v mešanici energetskih virov v EU, zlasti v pogonskih gorivih. EU si je zato v okviru podnebno-energetskega svežnja zadala cilj, da bo do leta 2020 10 odstotkov energetske mešanice v prometu odpadlo na biogoriva.

Ker pa se je globalni trg za biogoriva razširil, še posebej ob veliki rasti njihove proizvodnje v Severni in Južni Ameriki ter delih Azije, je po pojasnilih Bruslja postalo jasno, da se biogoriva razlikujejo glede njihov vpliv na rabo zemljišč po svetu.

Nedavne raziskave so tako pokazale, da lahko ob upoštevanju posrednih sprememb v rabi zemljišč, na primer ko proizvodnja biogoriv povzroči, da se proizvodnja živil ali krme premakne na nekmetijske površine, določena biogoriva dejansko povzročajo enako količino izpustov toplogrednih plinov kot fosilna goriva.

Predvsem nevladne organizacije pa so opozarjale na nesprejemljivost uporabe zemljišč za proizvodnjo hrane za proizvodnjo biogoriv, še posebej v luči visokih cen hrane.

Prvi odzivi s strani okoljevarstvenih organizacij so kritični. Tako Greenpeace kot Friends of the Earth Europe sta s predlogi Bruslja nezadovoljna. v obeh organizacijah so prepričani, da Evropska komisija ne gre dovolj daleč in da omejitve niso ambiciozne.

Moti jih tudi dejstvo, da v Bruslju s tem ne bodo učinkovito omejili uporabe biogoriv, ki so po svojih okoljskih učinkih celo slabši od fosilnih goriv, ki jih nadomeščajo.