STA novice / DZ sprejel zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (dopolnjeno)

Poslanci pa niso sprejeli dopolnila poslanske skupine SDS, s katerim bi družinam, ki jim konzilij zdravnikov zdravljenja ne odobri in se odločijo za zbiranje denarja, sklad doplačal zdravljenje v tujini, če zberejo vsaj 20 odstotkov potrebnih sredstev.

Sredstva sklada bo vodila zdravstvena zavarovalnica na ločeni računovodski evidenci. Financiral se bo s sredstvi, ki jih za financiranje zdravljenja redkih bolezni zavod zagotovi iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter s sredstvi od donacij posameznikov ali podjetij. Če sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in donacij ne bodo zadostovala, bodo dodatna sredstva zagotovili iz proračuna.

Financirali bodo zdravstvene storitve zdravljenja redkih bolezni in uvoz zdravil. Bolniki z redkimi boleznimi bodo do financiranja upravičeni, če gre za zdravstvene storitve zdravljenja redkih bolezni, za katere v Sloveniji ni enakovredne oblike zdravljenja ali enako učinkovitega zdravila in če gre za zdravljenje ali preprečevanje redke bolezni, ki je življenjsko ogrožajoča.

Bolniki bodo do financiranja upravičeni tudi, kadar gre za zdravila, ki nimajo dovoljenja za promet v EU, imajo pa dovoljenje za promet institucije za zdravila tretje države z enakimi zdravstvenimi standardi, ki veljajo v EU. Hkrati predlog omogoča dostop do naprednih zdravil po t. i. pospešenem postopku, ki se bo lahko uporabil, ko bo odbor za zdravila za uporabo v humani medicini Evropske agencije za zdravila podal pozitivno mnenje, dokončno dovoljenje za promet v EU pa še ne bo izdano, ali ko bo dovoljenje na ravni EU že izdano, vendar zdravilo v Sloveniji še ne bo uvrščeno na listo zdravil, ki se financirajo iz obveznega zavarovanja.

Financirali bodo tudi stroške vključitve v klinično raziskavo najmanj tretje faze, če gre za zdravilo z že izkazano klinično relevantno učinkovitostjo in če stroškov ne krije izvajalec raziskave.

O pravicah iz zakona bo odločala uradna oseba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Postopek se bo začel z vložitvijo vloge z mnenjem zdravniškega konzilija, predračunom predvidenih stroškov in časovnico zdravljenja. Zavod mora odločiti v 15 dneh od prejema popolne vloge. Zoper odločbo ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem postopku. Vlagatelj lahko zahteva, da se v konzilij zdravnikov vključi dodatni član iz tujine, ki mora biti član evropske referenčne mreže ali uradne nacionalne mreže za redke bolezni države članice OECD.

V poslanski skupini SD, ki je zakon predlagala, verjamejo, da gre za pomemben sistemski korak k zagotavljanju pravočasnega in predvidljivega financiranja zdravljenja najtežjih in življenjsko ogrožujočih redkih bolezni. Ne gre za privilegije, temveč za pravičnost in solidarnost do najranljivejših, so navedli v sporočilu za javnost.

"S tem zakonom ne rešujemo vseh težav slovenskega zdravstva in tega si ne smemo lagati. Rešujemo pa tisto, kjer je stiska največja, kjer je pravočasna terapija lahko razlika med življenjem in smrtjo. Zdravljenje ne sme biti odvisno od medijske pozornosti ali dobrodelnih akcij. Mora biti pravica," so povzeli besede poslanke SD Meire Hot.

Društvo Viljem Julijan je sprejeti zakon v ključnih delih zelo razočaral, so zapisali v sporočilu za javnost. Opozorili so, da do kritja stroškov zdravljenja ne bodo upravičeni otroci, ki so vključeni v prvo fazo klinične študije, ampak zgolj bolniki, vključeni v tretjo fazo.

"Otroci z najtežjimi redkimi boleznimi nimajo časa, da bi čakali, da klinična študija pride do tretje faze. To lahko traja leta in leta. Njihove bolezni napredujejo. Vsak mesec lahko pomeni izgubo sposobnosti, izgubo upanja, včasih celo izgubo življenja. Pri takšnih boleznih je čas najdragocenejši dejavnik. Zdravljenje morajo prejeti čim prej, ko se pojavi priložnost," verjamejo v društvu.

Zakon so označili za korak naprej in žarek upanja za nekatere otroke. Hkrati verjamejo, da bo šele praksa pokazala, ali bo ta sklad resnično zaživel ali pa bo ostal le črka na papirju.