STA novice / Dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom kljub nejasnostim prinesel olajšanje (zbirno)

Washington in Teheran sta davi dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja ter začasnem odprtju Hormuške ožine - tik pred iztekom roka, ki ga je Iranu pred tem postavil ameriški predsednik Donald Trump. Ta se je iztekel ob 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času, nekaj minut prej pa je pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki je posredoval med ZDA in Iranom, sporočil, da prekinitev ognja začne veljati takoj.

Trump je nato na svojem družbenem omrežju Truth Social oznanil dogovor, ki ga je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt opisala kot zmago za ZDA in njihovega predsednika. Ta je sporočil še, da se bodo z Iranom sedaj pogajali o dolgoročnem sporazumu.

Iran je prav tako razglasil zmago, tamkajšnji mediji pa so objavili seznam desetih pogojev za končanje vojne. Ta med drugim vključuje ohranitev nadzora nad Hormuško ožino, umik vseh sankcij in pristanek ZDA, da Iran še naprej bogati uran.

Pakistan je seznam predal Američanom, pogovori o predlogu, ki po navedbah Bele hiše predstavlja "primerno podlago", naj bi se začeli v petek v Islamabadu.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je danes med drugim dejal, da so ameriške sile zdesetkale iransko vojsko in uničile obrambno industrijo, Trump pa se je odločil za milost in z dogovorom o prekinitvi ognja spisal zgodovino.

Pakistan je sicer že opozoril na več poročil o kršitvah premirja po celotni regiji in pozval države, naj spoštujejo dogovor. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je pred tem sporočila, da kljub dogovoru ne zaupa obljubam ZDA, in dodala, da drži "prst na sprožilcu".

Več držav na Bližnjem vzhodu je tudi po razglasitvi prekinitve ognja poročalo o novih napadih. Iran in Izrael naj bi se medsebojno obstreljevala z raketami in droni, zračna obramba je bila aktivna v Savdski Arabiji, Kuvajtu in Združenih arabskih emiratih, v Bahrajnu pa so odmevale eksplozije.

V zvezi s pogajanji ostaja veliko odprtih vprašanj in nejasnosti. Obe strani sta namreč objavili več nasprotujočih si trditev in zahtev, poleg pravice Irana do nadaljnjega bogatenja urana je nerazjasnjeno tudi vprašanje izraelskih napadov v Libanonu.

Izraelska vojska je danes sporočila, da bo nadaljevala operacije proti šiitskemu gibanju Hezbolah v Libanonu, saj da dogovor ne vključuje ustavitve napadov na to državo. Izvedla je obsežne napade, ki so zahtevali na desetine smrtnih žrtev. Iran in Pakistan sta na drugi strani opredelila prekinitev napadov na Libanon kot del dogovora, na kar je opozorilo tudi več drugih držav, med njimi Francija in Španija.

Dogovor med ZDA in Iranom so pozdravili po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Premier Robert Golob si želi, da bi dogovor vodil v trajen mir, zunanje ministrstvo pa ga je označilo kot pomembno priložnost za zmanjšanje tveganj za regionalno in globalno varnost.

Voditelji več evropskih držav, evropskih institucij in Kanade so v skupni izjavi pozdravili dogovor in pozvali k "hitremu in trajnemu končanju" vojne. Obenem so izrazili pripravljenost prispevati k varnosti plovbe v Hormuški ožini, po kateri potuje približno petina svetovne nafte.

Ta pomorska pot med Perzijskim in Omanskim zalivom, ki je ključna za transport nafte in plina, je bila od konca februarja zaradi vojne praktično v celoti zaprta za ladijski promet, kar je močno dvignilo cene energentov po svetu.

Ožino sta danes po sklenitvi dogovora že prečkali prvi ladji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil, da bodo imele ladje dva tedna prost prehod skozi ožino, če se bodo napadi na Iran prekinili, vendar pa to še ne pomeni konca vojne, če nadaljnja pogajanja ne bodo uspešna. Odprto ostaja tudi vprašanje pristojbin, ki naj bi jih Iran začel zaračunavati ladjam za prehod prek ožine.

Cene nafte so sicer kmalu po oznanitvi dogovora že močno padle. Cena nafte brent z junijskim dobavnim rokom je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa padla na 92 dolarjev za sod, kar je najmanj od sredine marca.

Cene nafte se bodo postopoma stabilizirale, vendar bodo ostale visoke, je v pogovoru za STA ocenil profesor s fakultete za družbene vede Boštjan Udovič. Pričakuje, da bo "cena nafte nihala še nekaj časa, stabilizirala se bo verjetno v roku 14 dni ali enega meseca", ampak "vsekakor na višji ravni, kot smo jo imeli pred napadom na Iran".

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je prav tako menil, da padca cen nafte še ne moremo pričakovati prav kmalu. Direktor Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) Willie Walsh je medtem posvaril, da bo zvišanje cen letalskih vozovnic neizogibno.