STA novice / Poslanci SD vložili predlog novele kazenskega zakonika (dopolnjeno)

Kazenski zakonik v poglavju, ki opredeljuje kazniva dejanja zoper življenje in telo, trenutno med drugim ločuje med ubojem, ubojem na mah in umorom. Kot umor je v 116. členu prepoznan odvzem življenja na grozovit ali zahrbten način; zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev tožilcev oziroma sodnikov; zaradi kršitve enakopravnosti; iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov; ali pa z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi.

Kot izhaja iz predloga novele, ki so jo v parlamentarno proceduro vložili poslanci SD s prvopodpisano Andrejo Katič, predlagatelji predlagajo novo točko 116. člena kazenskega zakonika. Predlagajo, da se kot umor kvalificira tudi odvzem življenja, do katerega pride kot stopnjevanje čustvene, spolne ali druge fizične zlorabe v družinski ali drugi trajnejši skupnosti ali po razpadu takšne skupnosti in je dejanje s preteklo skupnostjo povezano.

Po navedbah predlagateljev so okoliščine storitve odvzema življenja v družinski skupnosti, drugi trajnejši življenjski skupnosti oziroma skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s preteklo skupnostjo povezano, povzete po 191. členu kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje nasilja v družini, katerega skrajnost lahko predstavlja odvzem življenja.

Hkrati je besedilo nove točke predlagano toliko splošno, da lahko zajame tako femicide (kot umor deklice ali ženske zaradi spola) kot tudi druge umore v okviru tako opredeljenih skupnosti, na primer staršev, starih staršev, otrok, partnerjev ne glede na spol, če izpolnjujejo pogoj predhodnega nasilja oziroma zlorabe s strani storilca.

"Uboji oziroma umori v družinskih ali drugih trajnejših življenjskih skupnostih ali po njihovem razpadu so večinoma posledica predhodnega nasilja v družini ali v drugi trajnejši življenjski skupnosti," med razlogi za sprejem novele med drugim navajajo predlagatelji.

S predlogom predlagatelji naslavljajo tudi vprašanje jezikovne dvojine v kazenskem zakoniku. Za kaznivo dejanje posilstva in spolnega nasilja v kazenskem zakoniku predlagajo jasnejši zapis, da je kvalificirana oblika kaznivega dejanja v primeru več storilcev storjena že, če ga storita dve osebi. V sodni praksi se je namreč izkazalo, da navedba več oseb pomeni vsaj tri osebe, kar pa z vidika obravnavanega kaznivega dejanja ni ustrezno, so izpostavili predlagatelji.

Do predloga prihaja po odmevni sodbi Višjega sodišča v Kopru, ki je dva spolna napadalca, na prvi stopnji obsojena na leto dni zapora, obsodilo na pogojno kazen. Kazenski zakonik v primeru spolnega napada ali posilstva več oseb zaporedoma predvideva zaporno kazen, višje sodišče pa je menilo, da več oseb zaporedoma pomeni najmanj tri, in ne najmanj dva storilca. Tudi vrhovno sodišče je v sodbi sklenilo, da je za več oseb smatrati le tri ali več storilcev.

Po navedbah predlagateljev predlog ne bo imel finančnih posledic za proračun. Ker gre za manjše spremembe in dopolnitve zakona, pa predlagajo, da poslanci predlog novele obravnavajo po skrajšanem postopku.