STA novice / Na izredni seji DZ poleg spremembe zakona o vladi tudi zakon o ukrepih za razvoj Slovenije (dopolnjeno)

Kolegij predsednika DZ Zorana Stevanovića je na današnji seji najprej odločil, da bo DZ predlog spremembe zakona o vladi obravnaval po skrajšanem postopku. Obravnaval ga bo na izredni seji v sredo.

Poslanci SDS želijo s predlogom spremembe skrčiti število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Poleg tega pa bi ohranili tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Kot je na današnji seji pojasnila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, je cilj "vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšanje stroškov državne uprave in povečati njeno učinkovitost". Po njenih besedah gre za racionalizacijo in odgovarjanje na izzive, kot so demografija, družinska politika, področje gospodarstva in dela.

Namestnica vodje poslanske skupine Svobode Tamara Kozlovič je pojasnila, da v njihovi poslanski skupini predlogu ne bodo nasprotovali, ker želijo "jasno dokazati, da si lahko kot opozicija tudi z dejanji konstruktiven, ne samo z lepimi besedami o konstruktivnosti". "Mi absolutno se ne bomo šli politikantstva, kot smo ga bili deležni ob nastopu naše prejšnje vlade," je dejala.

Tudi v Levici in Vesni predlogu ne bodo nasprotovali, ne bodo pa ga niti podprli, je napovedala namestnica vodje njihove poslanske skupine Asta Vrečko.

Predsednik SDS Janez Janša je v petek napovedal, da če bo predlog spremembe zakona o vladi sprejet, bo SDS vsem strankam, ki ga bodo podprle, poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Ob tem pa je poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Je pa iz dosedanjih glasovanj v DZ bolj ali manj jasno, da se na desnem polu oblikuje koalicija strank SDS, Demokrati, trojček NSi, SLS, Fokus in Resnica. Slednja bi sicer lahko Janšo za predsednika vlade, če bo do glasovanja prišlo, podprla kot zunajvladna partnerica.

Kolegij predsednika DZ se je danes dogovoril tudi, da na sredino izredno sejo DZ uvrstijo tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga vložile stranke t. i. tretjega političnega stebra. V njem predlagajo več ukrepov za prihajajočo krizo, med njimi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, davkov, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.

Kozlovič je obžalovala, da se "očitno prevara volivk in volivcev nadaljuje". Spomnila je na navedbe, da se v dogovoru s socialnimi partnerji z interventnim zakonom ne bo hitelo, a očitno besede "od nove desne koalicije ne štejejo prav veliko". "Verjetno je to prekrasno darilo slovenskim sindikatom ob 1. maju, ko se dobesedno povozi njihovo voljo in obljube, ki so bile nenazadnje dane tudi njim," je bila pikra.

Tudi v poslanski skupini Levice in Vesne ne podpirajo uvrstitve tega zakona na sredino izredno sejo. Po pojasnilih Vrečko gre namreč za zakon, ki predvideva milijardo evrov luknje v proračunu, razen nekaterih strank pa mu nasprotujejo praktično vsi, vključno s fiskalnim svetom. Meni, da je nespodobno, da se tak predlog obravnava pred prvomajskimi prazniki.

Iva Dimic iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus pa je poudarila, da gre zakon po rednem postopku, kar pomeni, da bo "dovolj časa, da se bodo zadeve uredile". "Moramo se pa zavedati, da gospodarska rast v Sloveniji zaostaja za EU, napovedi se poslabšujejo, podjetja zapuščajo Slovenijo," je dejala. Zato se ji zdi prav, da se že v sredo začne s splošno razpravo.

Tudi vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot je izpostavila, da se bo zakon obravnaval po rednem postopku, zato ne morejo govoriti o hitenju. "Dovolj bo časa za temeljito razpravo," je prepričana.

Z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, saj da se večinska podpora v pogovorih, ki jih je vodila s poslanskimi skupinami, ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati, pa se bo DZ seznanil na izredni seji, ki bo v torek, 5. maja.

V drugem krogu imajo mandatarskega kandidata poleg predsednice republike možnost predlagati tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.