STA novice / ECB s prvim dvigom obrestnih mer po septembru 2023 (dopolnjeno)

Medtem ko bo depozitna obrestna mera po novem pri 2,25 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 17. junija.

"Vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je pravšnja tudi po več scenarijih, ki kažejo, kako bi se šok lahko razvijal in vplival na srednjeročne obete v evroobmočju," so odločitev za spremembe v sporočilu za javnost utemeljili v ECB.

Kot so navedli, osrednja denarna ustanova v območju evra na ta način ostaja v dobrem položaju, da prebrodi negotovost, ki jo je povzročila vojna.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na današnji novinarski konferenci poudarila, da je cilj zvišanja obrestnih mer zajeziti naraščajočo inflacijo, strahove, da bo dvig zarezal v gospodarsko rast, pa je potisnila na stran. "Saj nismo v okolju, kjer bi bila rast odsotna ali pa bi bila resno ogrožena," je ocenila.

V ECB bodo razmere natančno spremljali, so napovedali in dodali, da bodo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri tem pa upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

"V naprej se ne zavezujemo nobeni določeni poti denarne politike," je podčrtala Lagarde. "V vsakem primeru smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente v okviru našega mandata, da bi zagotovili trajno stabilizacijo inflacije na srednjeročni ciljni ravni in ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike," je dodala.

V Frankfurtu so danes objavili tudi najnovejše napovedi za gibanje inflacije in gospodarske aktivnosti v območju evra.

Rast cen življenjskih potrebščin bo v evrskih državah letos v povprečju znašala 3,0 odstotka, nato pa se bo prihodnje leto znižala na 2,3 odstotka in leta 2028 na 2,0 odstotka. V zadnji, marca izdani napovedi, so medtem pričakovali inflacijo v višini 2,6; 2,0 in 2,1 odstotka.

Navzgor popravljena napoved je posledica višjih cen energentov, ki se bodo do določene mere prelile v inflacijo v skupinah hrane, proizvodov in storitev, so pojasnili v ECB.

Inflacija brez energentov in hrane bo po danes objavljenih ocenah letos in prihodnje leto v povprečju pri 2,5 odstotka, v letu 2028 pa pri 2,2 odstotka. Marca se je pričakovalo, da bo pri 2,3; 2,2 in 2,1 odstotka.

Dlje ko bodo cene energije visoke, večja bo verjetnost, da bodo spodbudile širšo inflacijo, je komentirala Lagarde. "Zato bomo pozorno spremljali obseg in vztrajnost dviga cen energije in kako se to odraža v oblikovanju cen in plač, inflacijskih pričakovanjih ter splošni gospodarski dinamiki," je napovedala.

Gospodarska rast bo po najnovejših projekcijah v območju evra letos v povprečju 0,8-odstotna, leta 2027 1,2-odstotna in leta 2028 1,5-odstotna, po marčni napovedi pa bi bila pri 0,9 odstotka; 1,3 odstotka oz. 1,4 odstotka.

Rast za letos in prihodnje leto je bila popravljena navzdol zaradi izrazitejšega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje.

Rast je bila sicer v prvem letošnjem četrtletju podprta z domačim povpraševanjem in izvozom, proizvodnja je zaenkrat ohranjena na obstoječih ravneh, tudi zaradi kopičenja zalog in visokih obrambnih izdatkov, upočasnitev pa se nakazuje v storitvenem sektorju, je povzela Lagarde.

Trg dela po njenih besedah ostaja odporen, brezposelnost, ki je bila aprila v območju evra pri 6,3 odstotka, pa je na zgodovinsko nizki ravni. Povpraševanje po delovni sili se je vendarle dodatno ohladilo, je navedla.

Obeti sicer ostajajo negotovi. Celotne posledice vojne na Bližnjem vzhodu za srednjeročno inflacijo in gospodarsko rast bodo, tako v ECB, odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti posrednih in sekundarnih učinkov.

Lagarde je ob tem izpostavila potrebo po krepitvi gospodarstva evrskega območja ob hkratnem ohranjanju zdravih javnih financ. Fiskalni odzivi ob rasti cen energije bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni, je menila. Zavzela se je za pospešitev energetskega prehoda, ki da je pomembnejši kot kadarkoli doslej, pa za hitro sprejetje direktive o uvedbi digitalnega evra, ki da bo med drugim okrepil konkurenčnost in finančno povezovanje Evrope.