STA novice / Evropski poslanci ta teden o trgovinskem dogovoru z ZDA (ozadje)

Ena ključnih točk zasedanja bo torkovo glasovanje o pravni podlagi za znižanje oz. odpravo carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA v unijo v skladu z dogovorom, ki sta ga julija lani na Škotskem dorekla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik ZDA Donald Trump.

Dogovor je za uvoz večine blaga iz EU v ZDA določil carine pri 15 odstotkih. EU se je zavezala še, da bo odpravila carine na uvoz ameriških industrijskih izdelkov ter uvedla preferencialni dostop do trga za ameriško morsko hrano in neobčutljive kmetijske proizvode. Za proizvode, kot so mlečni izdelki, sadje, sojino olje ter svinjsko in bizonovo meso, bo znižala carine oz. uvedla tarifne kvote.

Predlog zakonodaje vključuje varovalni mehanizem, ki bo uniji omogočil odziv na potencialno bistveno povečanje uvoza iz ZDA.

Trump je zahteval, da EU trgovinski dogovor potrdi najpozneje do 4. julija, v nasprotnem primeru je zagrozil z višjimi carinami za EU.

Z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas bodo poslanci v torek razpravljali o vlogi EU pri deeskalaciji razmer na Bližnjem vhodu. Kljub temu, da so se razmere med Washingtonom in Teheranom v minulem tednu ponovno zaostrile zaradi medsebojnih napadov, naj bi bili strani vse bližje dogovoru o končanju vojne.

V luči varnostnih incidentov in nedavnih vdorov dronov na območje Romunije, Finske in baltskih držav, za katere naj bi bila odgovorna Rusija, bodo poslanci v torek razpravljali o izboljšanju zračne obrambe za zaščito vzhodne meje EU. Debato o tej temi bodo zaključili z glasovanjem o resoluciji v četrtek.

Po ponedeljkovi razpravi bodo poslanci v torek glasovali o prepovedi sistemov umetne inteligence za ustvarjanje lažnih in spolno eksplicitnih vsebin z uporabo fotografij ali videoposnetkov posameznika brez njegovega soglasja (t. i. globoki ponaredki). Takšni sistemi so problematični tudi zato, ker je z njimi mogoče ustvariti vsebine, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok.

Dan pozneje bodo poslanci pretresali še morebitne rešitve za izboljšanje zaščite otrok in njihovega duševnega zdravja pred tveganji, povezanimi z uporabo družbenih omrežij. Pričakovati je, da bodo poslanci med drugim razpravljali o potencialnih starostnih omejitvah pri uporabi družbenih omrežij in močnejših ukrepih, ki bi njihove lastnike prisilili k bolj odgovornemu ravnanju.

Predsednica Evropske komisije von der Leyen se je septembra lani zavzela, da mora EU razmisliti o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij. Evropski parlament pa je novembra v nezavezujoči resoluciji pozval k starostni meji 16 let za samostojno uporabo družbenih omrežij, platform za izmenjavo videoposnetkov in orodij umetne inteligence.

V sredo bodo poslanci glasovali še o reformi predpisov na področju vračanja migrantov brez pravice bivanja v EU v tretje države. S predlagano uredbo poskuša Evropska komisija poenostaviti in pospešiti postopke vračanja.

Predlagana reforma bi članicam med drugim omogočala vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj meja EU. Ti centri bi lahko delovali kot končni cilj ali pa kot vmesni centri za vračanje v državo izvora ali drugo tretjo državo. Vanje mladoletnikov brez spremstva članice EU ne bi smele pošiljati.

Parlament bo v sredo odločal tudi o spremembah pravil glede novih genomskih tehnik (NGT). Predlog predvideva, da bodo rastline, spremenjene z NGT, razvrščene v dve kategoriji. Rastline z omejenim številom genetskih sprememb ali s spremembami, ki bi lahko nastale tudi s konvencionalnim gojenjem, bodo obravnavane kot običajne rastline in bodo posledično manj regulirane.

Za rastline, ki pa so prestale obsežnejše oz. bolj kompleksne genetske spremembe in bodo uvrščene v drugo kategorijo, pa bodo veljala strožja pravila o gensko spremenjenih organizmih. Te rastline bodo denimo še naprej podvržene ocenam tveganj, morale bodo biti ustrezno označene, države članice pa bodo lahko zavrnile njihovo gojitev.

Namen spremembe pravil na področju NGT je razvoj na podnebne spremembe in škodljivce bolj odpornih rastlin, ki bi dale večje donose ter pri vzgajanju potrebovale manj gnojil in pesticidov, so decembra sporočili iz parlamenta in Evropskega sveta.

Poslanci bodo v sredo predstavili še svoja pričakovanja za prihajajoče zasedanje Evropskega sveta, ki bo potekalo 18. in 19. junija. Govorili pa bodo tudi o prihodnosti gospodarskih odnosov s Kitajsko.

Evroposlance bo v sredo nagovoril ugledni poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut, lanskoletni dobitnik nagrade Saharov, ki jo za svobodo misli podeljuje Evropski parlament. Poczobut je bil konec aprila v izmenjavi zapornikov med Varšavo in Minskom po več letih izpuščen iz Belorusije.