STA novice / Nekatere organizacije za tožbo proti novim pravilom označevanja rastlin s spremembami genoma

V skladu z v sredo sprejeto uredbo o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, in izdelkih iz njih, bodo po novem takšne rastline razdeljene v dve kategoriji. V kategoriji 1 bodo tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma in se jih šteje enakovredne konvencionalnim ter jih po novem ne bo treba več označevati. V drugo kategorijo pa bodo sodile kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki jih bo treba še vedno označevati. Podvržene bodo tudi ocenam tveganj, države članice pa bodo lahko zavrnile njihovo gojenje.

V Zvezi biodinamikov Slovenije so prepričani, da je Evropski parlament s potrditvijo uredbe podal zaušnico tako potrošnikom kot tudi kmetom in prehranski suverenosti. "Sprejemu uredbe na žalost niso nasprotovali vsi slovenski evropski poslanci, čeprav jih je k temu osebno pozvala tudi komisija za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, ki deluje kot vladno posvetovalno telo. Tak poziv je pred glasovanjem poslalo tudi preko 210.000 prebivalcev Slovenije," so opozorili v današnjem sporočilu za javnost.

S tem, ko bodo samo še rastline kategorije 2 podvržene zakonodaji EU o gensko spremenjenih organizmih, vključno z oceno tveganja, odobritvijo, sledljivostjo in označevanjem, bo po njihovem mnenju večina rastlin, novimi genomskimi tehnikami, izključenih iz zadostnega nadzora in obveznega označevanja.

Uredba po njihovi oceni prav tako ne upošteva previdnostnega principa pri sproščanju organizmov v okolje, kar je nepovraten proces z morebitnimi dolgoročnimi posledicami. "Brez obveznega označevanja potrošniki tudi ne bodo imeli več možnost izbirati konvencionalno oz. tradicionalno pridelane hrane, ki je pridelana brez uporabe novih genomskih tehnik," so dodali.

Odprto ostaja tudi vprašanje glede patentiranja rastlin, pridobljenimi z novimi genomskimi tehnikami, ki lahko vodi tudi v omejevanje dostopa do genetskih resursov, zmanjševanje neodvisne pridelave semen ter s tem povečevanje odvisnosti in še večje koncentracije na področju genetskih resursov, kar lahko dolgotrajno ogrozi obstoj manjših kmetij, ki prevladujejo v Sloveniji.

Po navedbah zveze je v obdobju, ko vidimo, kako ranljiv je prehranski sistem tudi zaradi koncentracije ključnih resursov (denimo mineralnih gnojil in energentov zaradi zaprtja Hormuške ožine ali pričakovanemu vdoru gensko spremenjenih neoznačenih pridelkov oz. hrane iz držav članic Mercosur) in nadzora vertikalne verige s strani velekapitala, potrditev uredbe s strani evropskih poslancev, ki so dali prednost dobičku korporacij namesto pravicam in dobrobiti kmetovalcev in potrošnikov, nevaren korak v napačno smer.

V Zvezi društev biodinamikov skupaj z drugimi organizacijami, kot so Inštitut Ekosemena, Eko civilna iniciativa Slovenije, slovenska ekološka semenarska hiša Amarant in Združenje Demeter Slovenija, pozivajo ministrstvi za kmetijstvo ter okolje in prostor, da Slovenija vloži ničnostno tožbo proti uredbi na Sodišču Evropske Unije. Ta mora biti po njihovih pojasnilih vložena v roku dveh mesecev po objavi uredbe v uradnem listu EU.

"Podpisani smo del iniciative organizacij pridelovalcev in potrošnikov ter širše civilne družbe, ki se je zbrala v več državah EU in že pripravila pravno podlago ter osnutek ničnostne tožbe, ki jo Slovenija lahko uporabi brez stroškov razen prevoda v slovenski jezik," so poudarili.

Vložitev ničnostne tožbe vidijo kot zadnjo možnost, s katero se lahko ustavi uredba ter tako zaščiti zdravje ljudi in okolja ter kmete s tem, da se zagotovi "širok in odprt dostop do genetskih resursov in prepreči še večjo koncentracijo na področju pridelave semenskega materiala, kar bi ogrožalo našo odpornost in prehransko varnost".